Torek, 14. april 2026: Kdor vame veruje ima večno življenje

Kdor vame veruje ima večno življenje

Poklicani smo, da verujemo v vstajenje – ne kot v neke vrste privid na obzorju, ampak kot v dogodek, ki je že prisoten, ki nas že sedaj skrivnostno zadeva. Kljub temu pa ta ista vera v vstajenje ne ignorira ali prikriva zbeganosti, ki jo s človeškega vidika doživljamo vpričo smrti. On je popolnoma solidaren z nami v vsem, razen v grehu: izkusil je tudi dramo žalovanja, grenkobo solza, prelitih zaradi smrti drage osebe.

Danes torej Kristus ponavlja nam:  »Vsak, kdor vame veruje bo imel večno življenje. « VSAK DOGODEK našega življenja je torej treba presojati v luči druge razsežnosti, razsežnosti večnosti.

Naša vera se dviguje v zaupanju, da umrli živijo pri Bogu, in tako razliva svoje milosti tudi na nas, ki smo popotniki tukaj na zemlji. Vzgaja nas za pravi pogled na življenje; razodeva nam smisel stisk, skozi katere je treba iti, da bi vstopili v Božje kraljestvo; odpira nas za resnično svobodo in nas pripravlja na nenehno iskanje večnih dobrin.

Vsakdo od nas prej ali slej fizično umre. Toda imejmo v mislih, da so Gospodova pota popolna. Jezus je namreč svoje učence svaril, da naj se ne bojijo fizične smrti, temveč duhovne smrti, ki bi jih večno ločila od Očeta. Z gotovostjo lahko trdimo, da je Jezus predpisal zdravilo proti tovrstni smrti, ko je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje«. Kristus želi, da bi vsakdo izkušal duhovno življenje oziroma prestopil iz smrti v življenje, da tako ne bi podlegal strahu pred fizično smrtjo.

Naš pogum ostaja neomajen, četudi hodimo po dolini smrtne sence: »Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita« (Psalm 23,4).

Življenje kristjana v Kristusu poteka v želji, da bi v vsem ugajal Gospodu: to je merilo vsake njegove izbire, vsakega koraka, ki ga mora storiti, zato prosimo Gospoda, naj na nas vedno izliva svojega Duha modrosti, predvsem v teh časih preizkušenj. Posebno v urah, ko pot postaja težja, nas on ne zapusti, ostaja z nami, zvest svoji obljubi: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta«.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN