Petek, 8. maj 2026: Vas sem imenoval prijatelje

Vas sem imenoval prijatelje

Najprej lahko vidimo, da je božja ljubezen zelo drugačna od naših predstav o ljubezni. Preveč krutega je v življenju Božjega Sina, da bi kar z lahkoto rekli: Oče je ljubil sina. Moramo se kar ustaviti, da bi dojeli, da gre za ljubezen. Negativna dejstva se sicer prepletajo z očetovsko skrbjo. Vendar zakaj je toliko težkega, temnega in celo grozljivega v življenju Božjega Sina? Kako lahko še vedno govorimo o ljubezni? Odgovor je najbrž v tem, da Oče ljubi Sina tako, da ga za ljubezen vzgaja v preizkušnjah. Sinova ljubezen se kali v njih in se dopolni na križu.

Po isti ljubezni smo povabljeni, da rastemo tudi mi. Zato Jezus pravi: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.« Apostoli so to izkusili na lastni koži. Šli so skozi podoben mozaik Božje ljubezni. Mozaik, ki je sestavljen iz zlatih in »robatih« kamenčkov. Kakor je Jezus pomagal učencem, da so lahko odrasli v zrele oznanjevalce, jih je tudi prepuščal trpljenju in razočaranjem. Dajal jim je moč, da so v njegovem imenu delali čudeže, hkrati pa so morali bežati pred nasiljem in nasprotovanjem. Nazadnje so zvestobo Bogu potrdili z mučeniško smrtjo, ki je bila odraz Jezusove ljubezni do njih.

To je Božja logika. Žal pa ni naša. In vendar Jezus želi, da se ljubimo med seboj, kakor nas je on ljubil.

Božja moč je v nas. A Bog je ne podarja kar tako. Moč je mogoče pridobivati v tihoti, trdem delu in molitvi.

Božja kvaliteta ni v tem, kar pričakuje svet. Ne raste in ne preverja se na navideznih uspehih. Božja kvaliteta se kakor zlato preizkuša v ognju trpljenja.

Jezus želi, da se v tem duhu ljubimo med seboj. To pomeni, da so naši odnosi ves čas postavljeni v Božjo luč. Želi, da se ljubimo tako, da se spodbujamo v iskanju in odkrivanju njegove volje. Želi, da se spodbujamo na poti svetosti in opogumljamo v trenutkih ponižanja.

Prav tako želi, da je naša medsebojna ljubezen tiha in predana skupnemu delu in molitvi. Razume našo nestrpnost in željo po priznanjih, a nas svari pred tem ter nas vabi, da se v tihoti podpiramo in opogumljamo.

Ko se med seboj razumemo, bi si hitro dali prav v iskanju priznanja, Bog pa želi kvaliteto, ki raste iz bolečine in trpljenja. Naša ljubezen je v tem, da se spodbujamo, da vztrajamo v bolečini in zdržimo v trpljenju in iz njega rastemo. Kako lepo bi bilo, ko bi naše skupnosti odsevale takšno ljubezen.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN