Sobota, 20. junij 2026: Lilije na polju in ptice

Lilije na polju in ptice

Kaj je prav in dobro oz. še več, kaj hoče Jezus reči s tem evangelijem. Tolažba v evangeliju kot tudi v življenju pride na koncu. Jezus pravi: Ne skrbite za jutri. Ne reče, ne skrbite za danes. Skrb za ta trenutek in za preživetje, lahko požre vse zaupanje v Boga, ki poskrbi za jutri. Ob vseh mogočih skrbeh lahko splahni zaupanje in se rodi nasilje. Življenje utesnjeno v vsakdanje strahove, lahko zamori duha in vzame polet za ljubezen, darovanje, večnost.

Jezus želi s priliko o pticah in lilijah dvigniti duha, mu razpreti krila. Premoženje, o katerem ogovori, je le začetek težav, ne pa težava sama. Lahko smo brez premoženja, pa ves čas obupani, kako bomo preživeli jutrišnji dan. Na drugi strani se lahko potrudimo in nam uspe, da imamo vsega dovolj, pa nas ne preganja nora skrb za jutri. Jezus nas ne vabi k brezskrbnemu življenju. Iz lenarjenja in brezciljnosti se ne more roditi nič pametnega. Vabi nas, naj bomo odgovorni za vsak trenutek tega dne. Odgovorno je, da razmišljamo, kaj moramo storiti danes. Če bomo odgovorni v tem trenutku, bomo gradili tudi odgovorno prihodnost. Jutri pa ni več v naših rokah. Če Bog hoče, jutri pride, če ne, ga za nas mogoče niti ne bo več. Tako pogosto se obremenjujemo z raznimi načrti, z zavarovalnicami in skladi. Potem pa pride kriza in vse pobere. Mar niso takšne skrbi pogosto beg pred srečanjem s seboj, beg pred odgovorno sedanjostjo? Odgovorna sedanjost je najboljše jamstvo za prihodnost.

Ne skrbite za jutrišnji dan, bi lahko prevedli v: Bodite odgovorni za ta trenutek, za ta dan, za te odnose. Biti in živeti scela tu in sedaj. Koliko načinov je, da zbežimo v neki jutri: Ko smo s prijatelji, kličemo tiste, ki niso z nami; ko bi morali živeti tu, se selimo k prijateljem na Facebooku; ko bi lahko razveselili reveža danes, stiskamo denar v žepu za jutri. Ljudje umirajo s kupi denarja in brez prijateljev, kakšna žalost tega trenutka.

Sveti Frančišek Asiški ni pretiraval, scela je živel svoj trenutek v darovanju. Pri tem ga ni ovirala niti skrb za materialne dobrine, niti skrb za ugled in dobro ime, niti skrb za prihodnost.

Verjetno bi se mi raje izgovarjali, za koga vse moramo skrbeti in bi se jezili s kmetom, da Bog bolj slabo poskrbi za vse skupaj. Namesto da gojimo jezo in se izgovarjamo, bo verjetno bolje, da se umaknemo v kot svoje sobe in prosimo Gospoda, da bi mu lahko zaupali prihodnost ter bili odgovorni v sedanjosti.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN