Petek, 26. junij 2026: Gospod, če hočeš me moreš očistiti!

Gospod, če hočeš me moreš očistiti!

Evangelij nam predstavi Jezusa v odnosu do najtežje bolezni v tistem času: gobavosti. Gobavost je v Jezusovem času pomenila tudi nečistost in zato izključenost iz družbenega življenja. Duhovniku pa je bila pridržana naloga, da nekoga razglasi za gobavega. Duhovnik pa je tudi ugotavljal ozdravitev in s tem možnost za ponovno vključitev v družbo.

Medtem ko je Jezus hodil ter pridigal po vaseh Galileje, mu je prišel naproti neki gobavec in mu rekel: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ Jezus se ni umaknil pred stikom s tem človekom, temveč je s sočutjem do stanja tega človeka stegnil roko, se ga dotaknil, presegel prepoved ter mu rekel: ‘Hočem, bodi očiščen!’

To je dejanje, v katerem se uresničuje odrešenje, volja Boga, da nas ozdravi in očisti zla. Zlo prizadene tako naše telo kot tudi naše medsebojne odnose.

S svojim dotikom gobavca je pokazal, da je Božja ljubezen močnejša od vsakega zla, tudi najbolj nalezljivega in groznega. Jezus si je naložil naše bolezni.

Gobavost je pomenila neke vrste versko in družbeno smrt, zato so imeli ozdravitev tako rekoč za vstajenje.

Kako pa je z nami? Kakor koli že, odkar smo se ljudje »okužili« s pravicami, zelo težko jemljemo življenje kot Božji dar. Življenje in vse, kar je povezano z njim jemljemo kot pravico, ki jo moramo uresničiti ne glede na ceno, ki je v marsikaterem primeru zelo visoka. Posledica tega je nenehna slaba volja, ker nismo nikoli zadovoljni. Ko namreč uresničimo eno pravico, že tako vidimo drugo, potem tretjo itd.

Samo, če bi upoštevali besedno zvezo »če hočeš«, bi bilo naše življenje veliko lepše, predvsem pa manj naporno. Tudi vse stiske, bolezni in trpljenje bi lahko preživljali veliko bolj mirno. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko pravzaprav molimo za to?

Zgodovina nas uči, da je molitev pregnala kugo in celo turško obleganje Evrope. Bolj kot farmacevtski, zdravstveni in vojaški dosežki je v zgodovini človeka reševala molitev. Na žalost se je evropski človek odločil, da v življenju ne potrebuje več Boga, njegovo življenje pa je zato toliko bolj v težavah.

Doživljal je vedno več gorja, ki se je najbolj razbohotilo v vojnah 20. stoletja. Vse to bi nas lahko že končno streznilo, da je človek, ki je prepuščen samemu sebi in svojemu razumu sposoben samo uničevati. V kolikor nam bo uspelo presekati s takšno miselnostjo in zopet sprejeti Boga v svoje življenje, potem se lahko še nadejamo kakšni prihodnosti.

Molitev, kjer bo z besedami »če hočeš«, vse naše življenje in vsaka naša želja ter volja prepuščena v Božje roke, lahko končno spremeni naše življenje. Ob tem se lahko spomnimo na filozofa Martina Heideggra, ki je bil priča grozotam 20. stoletja. Ob vsem zlu, ki ga je doživljal na lastne oči je vzkliknil: »Samo Bog nas lahko reši!«. Njegove besede so še kako aktualne tudi danes, ko se zdi, da doživljamo veliko družbeno zmedo.

Kljub vsemu tisti, ki zaupa v Gospoda ne bo obupal, ampak se bo z vsem srcem zatekal k njemu. Gospod je namreč gospodar brezizhodnih situacij, kakor je bila npr. gobavost. Tudi način življenja v naši družbi se zdi brezizhoden. Najboljše kar lahko naredimo je, da odpremo srce in prosimo gospoda s podobnimi besedami, kot gobavec: »Če hočeš, reši naš svet in vrni človeštvu zopet veselje do življenja.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN