Preobrat v življenju mladega poročenega plemiča sv. Konrada Piačenskega (iz Piacenze) je povzročil požar.

Iz življenja …

Sv. Konrad se je rodil okoli leta 1290 v italijanskem mestecu Calandasco blizu Piacenza v eni izmed uglednih plemiških Piačenskih družin. Bil je bogat. Že mlad se je srečno poročil z Evfrozino in živel brezskrbno življenje. Že od malih nog se je ukvarjal z lovom in viteškimi igrami, kot vsi njegovi vrstniki.

Pri 23-ih letih se mu je divjad, ki so jo gonili psi, skrila v gosto grmovje. Da bi jo prepodil od tam, je zažgal goščavo, a ogenj se je razširil in opustošil žetev ter ves zaselek. Lastniki njiv in hiš so kot krivca prijeli nekega reveža, ki je bil v bližini pogorišča, in ga obsodili na smrt, čeprav ni bil kriv.

Ko je za to zvedel sv. Konrad, ga je pekla vest. Javil se je oblastem ter obljubil, da bo škodo povrnil sam. Svojo obljubo je izpolnil, a je s tem postal reven.

Po tej nesreči je Konradova žena vstopila h klarisam, on pa je postal tretjerednik sv. Frančiška – tedaj mu je bilo petindvajset let. V želji po čim večji samoti je najprej spokorno romal v Rim, nato pa se je odpravil proti jugu na Sicilijo, kjer je v dolini mesta Noto negoval bolnike in skrbel za reveže. Nato se je odločil za popolno samoto. Na griču, ki je po njem dobil ime Hrib sv. Konrada, je našel votlino, v kateri je trideset let živel v samoti, molitvi in pokori.

Umrl je 19. februarja 1351, klečeč v molitvi pred križem.

Konrad je naredil veliko čudežev. Najbolj znan je bil čudež s kruhom, ki ga je spekel angel, in zaradi česar noben ni odšel od sv. Konrada lačen.

Podobno kot sv. Frančišek Asiški je tudi sv. Kondrad imel rad živali, posebno ptice, s katerimi se je pogovarjal. Zato ga pogosto upodabljajo kot tretjerednika, obdanega s številnimi pticami.

Zavetnik

Je zavetnik lovcev.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše