Loading dogodki

Kralju sv. Henriku II. sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi. Tudi njegova žena je svetnica.

 

Iz življenja …

Rimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji, in je sorodnik sv. Eme Krške.

Leta 1002 je postal nemški kralj, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti.

Sporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo, s katero je imel ljubeči zakon, vendar brez otrok, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu.

Umrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo.

Kot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo s cesarsko krono, žezlom, modelom cerkve in s svojo soprogo.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Henriku II. sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi, in sicer v kraju Vonarje v župniji Sv. Ema (celjska škofija) ter na Pohorju v kraju Areh v župniji Sv. Martin na Pohorju (mariborska nadškofija).

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše