Jezuit sv. Nikolaj Owen ni klonil, da bi izdal druge duhovnike.

Iz življenja …

O Nikolaju Ownu pred njegovim vstopom k jezuitom leta 1580 ne vemo nič; ne vemo, kje se je rodil, kaj je pred tem počel … V družbo Jezusovo je vstopil kot brat, in to v zelo težkem času, ko je v Angliji biti jezuit pomenilo biti pripravljen na najbolj kruto mučeništvo.

Ker je bil majhne postave, so ga imenovali Mali Janez (Little John). Toda v tem šibkem telesu je bil močan duh, duh svetnika, ki je pripravljen tudi na mučeništvo.

Nikolaj Owen je bil globoko duhoven in pobožen človek. Vrh tega je bil še izreden graditelj – spreten zidar in tesar, zaradi česar je v hišah katoliških velikašev gradil skrivališča za duhovnike, da bi v njegovi domovini, kjer je bila katoliška vera prepovedana, delovali varneje in služili vernikom, ki so zavrnili anglikansko Cerkev.

Zaradi izjemno težkih okoliščin Nikolaj ni mogel živeti v skupnosti. Svojo dušo je hranil z molitvijo, premišljevanjem, vsakodnevnim obhajilom in tako milostno prestajal vse skušnjave, ki so ga čakale.

Čas preizkušnje je zanj nastopil leta 1594, ko je bil izdan in zaprt. Potem ko so zanj katoličani plačali ogromno denarja, je znova prišel na svobodo in nadaljeval svojo dejavnost.

Leta 1606 so ga drugič ujeli, skupaj z njegovim provincialom. Jezuite so odpeljali v London, Nikolaja pa poslali v Tower na mučenje. Hoteli so ga prisiliti, da bi jim razkril katoliška podtalna skrivališča v Angliji. Več dni so ga po štiri ure na dan mučili na natezalnici, a se ni vdal. 2. marca 1606 je izdihnil v hudih mukah.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše