Binkošti so praznik Svetega Duha. Delovanje Svetega Duha se je posebej očitno pokazalo na prvi binkoštni praznik, ko so bili apostoli zbrani skupaj z Marijo (Jezusovo materjo). Z binkoštnim praznikom, ki je petdeseti dan po veliki noči, se končuje velikonočni čas. V Svetem pismu je zapisano, da je petdeseti dan po veliki noči – na binkoštno jutro – Sveti Duh prišel nad učence v obliki jezikov, »podobnih plamenom« (Apd 2,3-4). Učenci, napolnjeni s Svetim Duhom, so govorili in razumeli različne jezike. Liturgična barva na binkošti je rdeča. Rdeča nas spominja na plamene jezikov, v katerih se je Sveti Duh spustil ob prvih binkoštih. Predlagani binkoštni obred V krščanskem koledarju so trije "veliki prazniki": božič, velika noč in binkošti. Čeprav imajo binkošti velik pomen za naše počlovečenje in za življenje skupnosti, nam je ta praznik vedno manj blizu. Morda je to povezano s tem, da Cerkev za binkošti ni ohranjala posebnih obredov. Božič in velika noč se zaradi svojih obredov globoko vtisneta v človeško dušo. Zato Anselm Gruen predlaga binkoštni obred – predlog. Molimo »O pridi, Stvarnik, Sveti Duh, obišči nas, ki tvoji smo, napolni s svojo milostjo srce po tebi ustvarjeno…« (Hrabanus Maurus, ok. 809) Gradiva: ...