Binkošti so praznik Svetega Duha. Delovanje Svetega Duha se je posebej očitno pokazalo na prvi binkoštni praznik, ko so bili apostoli zbrani skupaj z Marijo (Jezusovo materjo).

Z binkoštnim praznikom, ki je petdeseti dan po veliki noči, se končuje velikonočni čas.

 

V Svetem pismu je zapisano, da je petdeseti dan po veliki noči – na binkoštno jutro – Sveti Duh prišel nad učence v obliki jezikov, »podobnih plamenom« (Apd 2,3-4). Učenci, napolnjeni s Svetim Duhom, so govorili in razumeli različne jezike.

 

Liturgična barva na binkošti je rdeča. Rdeča nas spominja na plamene jezikov, v katerih se je Sveti Duh spustil ob prvih binkoštih.

 

Predlagani binkoštni obred

V krščanskem koledarju so trije “veliki prazniki”: božič, velika noč in binkošti. Čeprav imajo binkošti velik pomen za naše počlovečenje in za življenje skupnosti, nam je ta praznik vedno manj blizu. Morda je to povezano s tem, da Cerkev za binkošti ni ohranjala posebnih obredov. Božič in velika noč se zaradi svojih obredov globoko vtisneta v človeško dušo.  Zato Anselm Gruen predlaga binkoštni obred – predlog.

 

Molimo

»O pridi, Stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni s svojo milostjo
srce po tebi ustvarjeno…«

(Hrabanus Maurus, ok. 809)

 

Gradiva:

• Binkošti (PPS) – v slov.

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše