Dogodki

Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.    Iz življenja ... Sv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. Imela je veliko snubcev, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev, da bi se dobro poročila, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva, kjer je živela v molitvi, tišini in pokori. Želela je več miru, zato se je preselila drugam, kjer je živela strogo življenje v samoti. Težave je imela z dvema mladima snubcema, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. Umrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan.   Upodobitve Umetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih.   Zavetnik Sv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim, vročici in boleznim sklepov.   Pripravila: dr. Brigita R. Perše  

Danes je praznik vseh svetih: tistih, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete, so pa pri Bogu v nebesih.  Vsi sveti so zapovedani praznik, kar pomeni, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. In še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu!   Iz življenja ...  Gre za starokrščanski praznik, na katerega se častijo vsi sveti. Izvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon, posvečen vsem bogovom, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. Papež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato, ker je število svetnikov tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Tega dne se spominjamo vseh rajnih, ki so sedaj pri Bogu - znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. ...

Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo, je "krivo" večstoletno napačno prepričanje, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers, in ne v Ptuju. Šele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu, ki je leta 1848 dosegel, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas.   Iz življenja ... Sv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda, iz Grčije, saj sv. Hieronim omenja, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. Bil je škof v rimskem mestu Petovio, današnjem Ptuju, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. Vero je širil z govorjeno in pisano besedo, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. ...

Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva. Že zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60. Zakaj je tako priljubljen?   Iz življenja ... Sv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober), ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. Sv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje), a on se je odločil, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. Še posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico. Te verige so ...

Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga ...   Iz življenja ... Sv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. Leta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. Umrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu.   Upodobitve Upodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo, otrokom, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo ...

Znan je pregovor, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.«   Kdo je bil sv. Martin? Sv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov. Rodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni, da se je rodil dve leti potem, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen.   Razpolovitev plašča Proti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem.   ...

Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. Iz življenja ... Sv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala, je želela tudi ona postati redovnica. V samostan je najprej prišla kot učenka, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. Sv. Matildo so mučile razne bolezni, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. Umrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji, stara skoraj 60 let. Upodobitve Umetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo, na kateri je golob. Zavetnica Sv. Matilda je zavetnica slepih. Gradiva: Sv. Matilda (v hr.) – 2:22 ...

Darovanje device Marije je pravzaprav spomin, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju. Sčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja.   O prazniku ... Vzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. O darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj, da bi izpolnila zaobljubo, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem, ko se je Ana zaobljubila, da če bo rodila otroka, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god.   Gradiva: Darovanje device Marije (v ...

Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih.   Iz življenja ... Njen življenjepis je prepleten z legendami, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. Sv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine, nekateri pravijo, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II., ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala, ker preganja kristjane. Da bi jo spametoval, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote, jih je cesar dal usmrtiti, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri, jo je obsodil na smrt s kolesi. Njeno telo so angeli odnesli na Sinaj, kjer je še danes samostan, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje.   Zavetnica Sv. Katarina je zavetnica ...

Danes se spominjamo sv. Virgila, benediktinskega meniha in salzburškega škofa, ki je pomemben za nas Slovence.   Iz življenja ... Sv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … Najprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji, nato pa na Bavarskem, Koroškem, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija, apostola Nemčije, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu, v današnji Avstriji. Sv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. Ustanovil je več benediktinskih samostanov, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. Sv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in ...

Apostol Andrej ribič, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije.   Iz življenja ... Apostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. Po vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več, za razliko od drugih apokrifnih spisov, ki ga pogosto omenjajo.   Iz Svetega pisma Apostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše, da je bil Andrej prvi izmed apostolov, ki jih je Jezus poklical, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte, Božje Jagnje«, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala), in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1,41).   Po binkoštih Po binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in ...

"Charles mali Jezusov brat", kakor se je sam imenoval, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester. Evangelij je živel tako močno, da je sam postal živi evangelij.   Iz življenja … Sv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren, kasneje pa je živel precej razuzdano, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov, ki ga je po sedmih letih zapustil, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. Leta 1901 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je, da je poklican za delovanje ...