Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali

Papež Frančišek je pri zadnji katehezi pred začetkom postnega časa govoril o tretjem blagru iz Matejevega evangelija: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (Mt 5,5). Poudaril je, da je krotka oseba usmiljena, bratska in polna zaupanja. Posvaril pa je tudi pred jezo, ki je nasprotje krotkosti. Krotkost namreč združuje, jeza pa ločuje. Dežela, ki jo podeduje krotki, je mir z bratom.

Najprej  so navzoči prisluhnili psalmu 37,3.8-11:

Zaupaj v Gospoda in delaj dobro,

prebivaj v deželi in uživaj v zaupanju.

Popusti v jezi, zapusti srditost;

ne razburjaj se, to bi se slabo končalo.

Kajti hudobneži bodo iztrebljeni,

tisti pa, ki upajo v Gospoda, bodo dedovali deželo.

Še malo, in ne bo več krivičnega;

Iskal boš njegov prostor, a ga ne boš našel.

Ponižni pa bodo dedovali deželo,

oživljali se bodo ob velikem miru.

 

Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali

»Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (Mt 5,5), se glasi tretji od osmih blagrov. Kot je pojasnil papež Frančišek, tukaj uporabljeni izraz »krotki«, dobesedno pomeni blag, miren, ljubezniv, nenasilen. Krotkost se kaže v konfliktnih trenutkih, vidimo jo, kako reagira v sovražni situaciji. Vsakdo se lahko zdi krotak, ko je vse mirno. A kako reagira »pod pritiskom«, ko ga kdo napade ali užali?

Sv. Pavel na nekem mestu piše o »krotkosti in prizanesljivosti Kristusa« (2 Kor 10,1). Sv. Peter spomni na Jezusovo držo med trpljenjem: ni se odzival in ni grozil, kajti »vse je prepuščal njemu, ki sodi pravično« (1 Pt 2,23). Jezusova krotkost se zelo vidi v trpljenju.

Beseda »krotak« se v Spisih nanaša tudi na tistega, ki nima zemljiške posesti. Preseneti nas torej dejstvo, da ravno tretji blagor pravi, da bodo krotki »deželo podedovali«.

Krotkost in posedovanje ozemlja

V resnici je ta blagor vzet iz Psalma 37, kjer sta povezana krotkost in posedovanje ozemlja. Če bolje pomislimo, se to dvoje zdi nezdružljivo. Posedovanje zemlje je namreč prostor, za katerega je značilen konflikt. V vojni močnejši prevlada in osvoji ozemlja drugih.

Papež je pozval, naj dobro pogledamo glagol, s katerim je izpostavljena lastnina krotkih: ne bodo namreč osvojili dežele, ampak jo bodo »podedovali«: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.« V Spisih ima glagol »podedovati« še večji pomen. Božje ljudstvo kot svojo »dediščino« imenuje Izraelovo deželo,ki  je obljubljena dežela.

Ta dežela je obljuba in dar ljudstvu od Boga in je nekaj mnogo večjega od navadnega ozemlja. Obstaja namreč dežela, proti kateri hodimo: nebesa – novo nebo in nova zemlja – proti kateri gremo (glej Iz 65,17; 66,22; 2 Pt 3,13; Apd 21,1).

Krotak človek je Kristusov učenec

Krotak je torej tisti, ki »deduje« najodličnejše ozemlje. Ni nek bojazljivec, nek slabotnež, ki si najde zasilno moralo, da bi tako ostal zunaj problemov. Vse prej kot to! Je oseba, ki je prejela dediščino in je ne želi zapraviti. Krotak človek ni ustrežljivec, ampak je Kristusov učenec, ki se je naučil braniti precej drugačno deželo. Brani svoj mir, brani odnos z Bogom, brani svoje darove, Božje darove, ko skrbi za usmiljenje, bratstvo, zaupanje, upanje. Kajti krotke osebe so usmiljene, bratske, polne zaupanja, so osebe z upanjem.

Nasprotje krotkosti je jeza

Frančišek je na tem mestu hotel izpostaviti greh jeze, ta nasilni vzgib, ki ga vsi poznamo. Obrniti moramo blagor in si zastaviti vprašanje: Koliko stvari smo uničili z jezo? Koliko smo izgubili? Trenutek besa lahko uniči mnogo stvari. Izgubimo kontrolo in ne cenimo tega, kar je zares pomembno. Lahko uničimo odnos z bratom, včasih brez povratka. Zaradi jeze se mnogi bratje več ne pogovarjajo, oddaljili so se drug od drugega. Gre za nasprotje krotkosti. Krotkost združuje, jeza ločuje, je poudaril papež.

Dežela, ki jo podeduje krotki, je mir z bratom

Krotkost pomeni osvojitev mnogih stvari. Krotkost je zmožna osvojiti srce, rešiti prijateljstvo in mnogo drugega, kajti osebe se razjezijo, a se zatem umirijo, razmislijo in se vrnejo na svojo pot. Na ta način lahko ponovno gradijo s krotkostjo.

»Dežela«, ki jo osvajamo s krotkostjo, je rešitev tistega brata, o katerem govori Matejev evangelij: »Če te posluša, si pridobil svojega brata« (Mt 18,15). Ni lepše dežele od srca drugega, ni lepšega ozemlja od ponovne dosege miru z bratom. To je dežela, ki jo je treba podedovati s krotkostjo.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Uredila: Mojca Bertoncel