Z razstavami o Škofjeloškem pasijonu in njegovi dediščini se danes začenjajo letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so v jubilejnem letu posvečeni obeleževanju 300-letnice tega najstarejšega dramskega besedila v slovenščini. Program dogodkov bo potekal marca in aprila ter bo prilagojen epidemiološkim razmeram.

Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku

Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja.

Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 869 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob.

Spokorne procesije so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi. Njihov namen je bil svetopisemske zgodbe približati preprostemu človeku, mu s tem pomagati pri premagovanju vsakdanjih tegob in ga usmerjati k spreobrnjenju.

Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter razne alegorične motive.

Razstava o Škofjeloškem pasijonu

Od 12. marca dalje do 25. aprila bo na Mestnem trgu v Škofji Loki na velikih panojih na ogled razstava Škofjeloški pasijon, v Oknu Loške hiše pa video projekcija Škofjeloškega pasijona. V Sokolskem domu bosta od 12. marca do 14. aprila na ogled razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona, ki ju pripravljata javni zavod 973 in škofjeloški bratje kapucini. Hkrati bo na ogled dokumentarni film Arheologija pasijonske knjige.

Pasijonske jaslice in križev pot po mestnih ulicah

Župnija Škofja Loka bo 20. marca v Nunski cerkvi postavila pasijonske jaslice. Jaslice v počastitev pasijonskega leta 2021 bodo ob nedeljah v postnem času na ogled tudi v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Sedemindvajsetega marca bodo na Mestnem trgu, če bodo razmere to dopuščale, pripravili pasijonske delavnice, na Cankarjevem trgu pa bodo izdelovali butaro velikanko.

Na veliki petek, 2. aprila, bo po mestu potekal križev pot. Organizatorji v aprilu napovedujejo tudi slavnostni dogodek v počastitev 300. obletnice Škofjeloškega pasijona z odkritjem spominskega obeležja. Letošnji jubilej bi sicer v tem postnem in velikonočnem času v Škofji Loki praznovali tudi z uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, ki ga v Škofji Loki uprizarjajo vsakih šest let, vendar so jo bili zaradi epidemioloških razmer primorani prestaviti na prihodnje leto.

Kapucinska knjižnica in pogovor s predstojnikom samostana

Tako tudi letos pasijonsko tradicijo vzdržujejo Dnevi Škofjeloškega pasijona, katerih del bo tokrat potekal tudi virtualno. Napovedana je vrsta spletnih predstavitev. Že drevi ob 19. uri bo v organizaciji Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka na ogled pogovor s predstojnikom škofjeloškega kapucinskega samostana Jožkom Smukavcem.

Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je namreč tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku.

Kapucinski samostan v Škofji Loki s cerkvijo sv. Ane je bil zgrajen leta 1709, leta 1713 pa je bila cerkev posvečena. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so kapucini skušali to skrivnost približati tudi vernikom.

Že od samega začetka je bila del samostana tudi knjižnica. Njena zbirka se je močno povečala leta 1786, ko so vanjo vključili knjige takrat ukinjenega kapucinskega samostana v Kranju. Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona (Processio Locopolitana), ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald – Lovrenc Marušič (1676 Štandrež pri Gorici – 1748 Gorica). Pater Romuald je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije (magister processionis).

Osemnajstega marca bosta Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka predstavila nove Pasijonske doneske, javni zavod 973 pa 15. aprila Pasijonski almanah. Devetnajstega marca bo potekal Pasijonski večer v Stari Loki, 30. marca pa še v Selcih. Šestindvajsetega marca bodo prikazali vsebino tretje slike Škofjeloškega pasijona. Romualdov dan 22. aprila pa bodo posvetili jeziku in govoru Škofjeloškega pasijona.

 


Vir: STA, https://www.pasijon.si/

Foto: Andrej Tarfila

Obj.: M. B.