Predstavitev neapeljskih jaslic

Eden izmed simbolov Neaplja so jaslice. Gre za večstoletno tradicijo, ki prikazuje zgodovino, dogajanje, občutja, barve in vitalnost, značilne za to edinstveno italijansko mesto. Izročilo pravi, da je bil prvi, ki je ustvaril tako neapeljske kot tudi »sodobne« jaslice, kot jih poznamo danes, sv. Kajetan Tienski, ki je nekaj let živel v Neaplju.

V jaslicah je veliko likov: nekateri so anonimni, drugi pa imajo določeno ime in zgodbo. Okolica, ki obdaja sveto Družino, je postala bolj dodelana in obogatena z mnogimi podrobnostmi. V 17. stoletju so se v Neaplju pojavile razkošne jaslice, v katero je vključenih veliko ljudi. Danes v mestu obstaja celo ulica, ki je »specializirana« za prodajo jaslic in kipcev: to je ulica sv. Gregorja Armenskega (Razsvetlitelja), ki je znana po obrtniških trgovinah z jaslicami – ne le v božičnem času, ampak skozi vse leto.

Začetki upodabljanja jaslic

Verniki so že od nekdaj čutili globoko potrebo po tem, da bi upodobili Jezusovo rojstvo. Marija, ki v naročju drži Dete Jezusa, je podoba popolne lepote, ki človeka ne pusti ravnodušnega; zato želimo ta prizor prikazati na različne načine, da bi ga zrli in se ga spominjali. Prva upodobitev jaslic sega v 3. stoletje, odkrili so jo v Priscilinih katakombah: Marija drži v naročju Sina, prerok pa kaže na zvezdo. V tej podobi se na izjemen način združita Stara in Nova zaveza. S pravo tradicijo jaslic pa je začel sveti Frančišek na božič daljnega leta 1223 v Grecciu. Skozi stoletja se je število figur zmanjšalo na tiste, ki so bistvene: Jezus, Marija, Jožef, vol in osel – ki se pojavita v apokrifnih evangelijih –, angele, pastirje in tri kralje.

Zgodovina neapeljskih jaslic

Sv. Kajetan je imel v Rimu na božično noč posebno videnje, ki ga je leta 1516 opisal v pismu redovnici Lauri Mignani. Medtem ko je v baziliki sv. Marije Velike obhajal svojo novo mašo pred relikvijami jaslic, se mu je prikazala Marija, ga pogledala in mu v naročje položila nežnega novorojenčka. Prav ta dogodek ga je spodbudil, da je ob prihodu v Neapelj začel upodabljati in širiti jaslice po cerkvah in domovih. Po podatkih kronike je sv. Kajetan svoje prve jaslice postavil v oratoriju Santa Maria della Stalletta leta 1533. Kot beremo v zapisih o njegovem življenju, je bil on tudi tisti, ki je želel, da bi v jaslice dodali prostrano pokrajino iz papirja in kartona, ki bi bila polna ljudi, tako kot neapeljske ulice.

Sv. Kajetan, sozavetnik Neaplja

Sveti Kajetan se je rodil leta 1480 v Vicenzi, umrl pa je leta 1547 v Neaplju. Povezan je z mnogimi deli dejavne ljubezni in skrbi za najšibkejše. Imenujejo ga tudi svetnik Božje previdnosti, saj red teatincev, ki ga je ustanovil, ni živel niti od miloščine, ampak od tega, kar jim je Gospod naklonil. Svoje življenje je posvetil skrbi za bolnike in je leta 1520 v Benetkah ustanovil bolnišnico za neozdravljivo bolne.

Ljudje sredi vsakdanjih opravil

Sv. Kajetan je bil plemiškega rodu in bi lahko živel bogato življenje, polno uspehov, vendar se je vsemu odpovedal, da bi služil pomoči potrebnim. Zato je precej verjetno, da so pripovedi, ki ga povezujejo z začetkom neapeljskih jaslic, resnične. Sveti Kajetan je živel med ljudmi in tudi v neapeljskih jaslicah je veliko oseb: vsaka izmed njih je sredi vsakdanjih opravil. Gre za like, ki so omenjeni v evangeljskih virih in božičnih legendah, pa tudi za tiste, ki z izročilom niso povezani; so izraz ljudske pobožnosti, potrebe po tem, da bi čutili in videli, kako se udejanja tako izreden trenutek kot je rojstvo Božjega Sina; še več, da bi bili pri njem soudeleženi.

Osebe, povezane z aktualnimi dogodki

To je spodbudilo mojstre neapeljskih jaslic, da so jih »posodobili« z liki iz kronike oz. novic, ki so povezane z določenim zgodovinskim trenutkom. Ne gre zgolj za nekakšno zanimivost, izročilo, temveč za veliko več: gre za notranjo potrebo po tem, da se človek prepozna v trenutku, ki je izreden in bistvenega pomena v življenju vernikov. Res je, da neapeljske jaslice vključujejo aktualnosti določenega časa in imajo svoje izročilo, vendar pa niso edine. Po svetu je še mnogo drugih, ki za ozadje prikaza Jezusovega rojstva uporabijo lastno pokrajino ter v jaslice vključijo tamkajšnje tipične osebe in živali. Takšen primer so tudi letošnje jaslice iz Peruja na Trgu svetega Petra, ki so polne barv. Osebe nosijo oblačila, ki so značilna za področje Andov, med živalmi pa poleg lam izstopa kondor, simbol raja.

Simbolika

Neapeljske jaslice imajo v sebi globoko simboliko. Noben izmed detajlov v pokrajini ni postavljen naključno. Na najbolj oddaljeni točki je pastir Benino, ki začne pripoved. Okoli je pastirski svet ter neobljudena narava s pašniki in gorami, na drugi strani pa mestni vrvež z gostilno in liki, povezanimi z mestnim okoljem. V središču je prizor Jezusovega rojstva, ki predstavlja prelomnico zgodovine. Med simboli je tudi most, pod katerim teče potok. Pomen mostu je od nekaj povezan s prehodom, voda pa ima zelo raznolika sporočila: med drugim predstavlja življenje, smrt, ponovno rojstvo, v jaslicah pa zagotovo spominja tudi na krst. Zato mora biti del jaslic tudi majhno jezero, ki je pogosto narejeno iz koščkov ogledala, ali potok, oblikovan iz aluminijaste folije za živila.

Druge osebe

Med liki, ki se pojavljajo v jaslicah, je perica ob vodnjaku. Tudi z njo je povezana simbolika vode: torej smrt, ponovno rojstvo in očiščenje. Nekateri pravijo, da gre za babico, skeptično Salomo iz apokrifnih evangelijev, ki naj bi bila prva priča Jezusovega rojstva. Drugi zelo priljubljen ženski lik je Štefanija. Gre za mlado dekle, ki se ni smelo približati, da bi počastilo novorojeno dete, ker ni bilo poročeno. Vzela je kamen in ga zavila v plenice kot otroka ter s tem prelisičila angele. Pred zibelko pa je kamen kihnil in se spremenil v otroka, ki so mu dali ime Štefan. Ena izmed legend pravi, da se zato god sv. Štefana obhaja 26. decembra. Ciganka pa spominja na korenine italijanske dežele Kampanije: na eno izmed sibil, ki so prerokovale Gospodov prihod. V rokah ima košaro, polno železnega orodja in predmetov, ki predstavljajo znamenje žebljev za križanje. Drugi liki prikazujejo tudi poganska božanstva: med njimi je Cicciobacco, rdečeličen čokat moški, ki v bližini gostilne objema pletenko z vinom; verjetno predstavlja antičnega boga vina Bakha.

Trije kralji

Med najpomembnejšimi figurami v jaslicah so trije kralji. Trije so zato, ker so trije njihovi darovi, vendar pa ne vemo, koliko jih je bilo v resnici: v najstarejših umetniških delih se njihovo število večkrat spreminja. Nosijo razkošna oblačila in pogosto jih spremlja procesija gruzijskih plemičev, prebivalcev s področja Kavkaza. V neapeljskih jaslicah naj bi bil tudi četrti kralj, ki ima pokrivalo okrašeno z velikimi peresi: to naj bi bila t.i. »Kralj Magija« ali »Gruzijka«, lepa in zelo elegantna vladarica.

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.