V pripravi na 42. apostolsko potovanje: Fatima in Marijin kip

Objavljeno: 31. 07. 2023

|

V pripravi na <strong>42. apostolsko potovanje:</strong> <em>Fatima in Marijin kip</em>
Sveti oče se bo v sredo, 2. avgusta 2023, odpravil na Portugalsko. Čeprav je povod za tokratno apostolsko potovanje Svetovni dan mladih, pa bo papež Frančišek v soboto, 5. avgusta 2023 dopoldan obiskal tudi Fatimo. Tam bo skupaj z bolnimi mladimi molil rožni venec, pri tem pa bo posebej prosil za mir v Ukrajini in svetu. V pripravi na to romanje predstavljamo kip rožnovenske Marije, ob katerem se vsak dan zbirajo romarji v Fatimi.

Fatima ima dobrih 13.000 prebivalcev in se nahaja 120 kilometrov severno od portugalske prestolnice. Povezana je z Marijinimi prikazovanji trem pastirčkom: Luciji (10 let), Frančišku (9 let) in njegovi mlajši sestri Jacinti (7 let) leta 1917. Vsi trije so pokopani v ločenih kapelah v baziliki. Frančiška in Jacinto, ki sta umrla kot otroka, je papež Frančišek razglasil za svetnika 13. maja 2017, ob 100-letnici prikazovanj v Fatimi. Lucija, ki je postala redovnica, pa je umrla 13. februarja 2005. Sveti oče je 22. junija letos odobril dekret o priznanju junaških kreposti in jo s tem razglasil za častitljivo Božjo služabnico.
Na kraju prikazovanj, imenovanem Cova da Iria, je bilo zgrajeno svetišče s kapelico, v kateri so od leta 1920 častili kip Device Marije. Izdelan je bil po naročilu Gilberta Fernandesa dos Santosa, enega izmed Marijinih častilcev. Romarji so si namreč želeli, da bi imeli poleg kapelice tudi podobo, ki bi predstavljala »Gospo, odeto v svetlobo«, ki se je prikazala trem pastirčkom.

Papež Frančišek v molitvi

Kipar je navdih za svoje delo dobil ob Marijinem kipu v kraju Lapa na Portugalskem, vendar pa ga je oblikoval po opisu vidcev – ne sicer glede na neposredno pričevanje Lucije, Frančiška in Jacinte, ampak po poročanju duhovnika Manuela Formigãoja. Kip je visok 104 cm, narejen pa je iz cedrovine iz Brazilije, ki je pobarvana in pozlačena. Krono, ki jo položijo na Marijin kip ob velikih romanjih, so podarile portugalske žene, ki so 13. oktobra 1942 zbirale denarne prispevke zanjo. Narejena je iz 1,2 kilograma zlata ter okrašena s 313 biseri in 2679 dragimi kamni, 12 umetnikov pa je za njeno izdelavo porabilo tri mesece. Vendar pa je bil njen največji zaklad dodan šele 26. aprila leta 1989, ko so vanjo vdelali kroglo, ki so jo odstranili iz telesa Janeza Pavla II. po atentatu 13. maja 1981 na Trgu sv. Petra. Papež, ki je vedno govoril, da je »materinska roka« Marije iz Fatime preusmerila izstrelek, da je lahko preživel atentat, je podaril kroglo svetišču v Fatimi 26. marca 1984.

Od maja 1982, ko so pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. obnovili kapelico prikazovanj, se kip nahaja izven kapele, in sicer na podstavku, ki je natanko na tistem mestu, kjer se je Marija prikazala trem pastirčkom. Od leta 2009 je v kapelici prikazovanj kamera, ki omogoča, da se ljudje po vsem svetu lahko kadarkoli povežejo s tem krajem molitve v Fatimi.

Od junija 1920 do danes je kip rožnovenske Marije 12-krat zapustil tamkajšnjo kapelo: poleg nekaterih cerkva na Portugalskem ga je dvakrat gostila Španija, trikrat pa je prišel v Rim: marca 1984 ob posvetitvi sveta Brezmadežnemu Marijinemu Srcu, v jubilejnem letu 2000, ko je papež Janez Pavel II. skupaj s 1500 škofi novo tisočletje posvetil Devici Mariji. Nazadnje pa je zanj leta 2013 zaprosil papež Frančišek ob Marijanskem dnevu v letu vere. Kip se je takrat ustavil tudi v samostanu Mater Ecclesiae, kjer je živel zaslužni papež Benedikt XVI.


Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG

Povej naprej.