Papež ob mednarodnem dnevu pismenosti: Osvojiti pismenost za mir

Tema letošnjega mednarodnega dneva pismenosti je »Spodbujanje pismenosti za svet v prehodu: gradimo temelje za trajnostno in mirno ekonomijo«. Sporočilo je v papeževem imenu napisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin ter ga naslovil na generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay.

»Poučevanje in učenje pismenosti imata osrednjo in temeljno vlogo pri razvoju vsake osebe, pri njenem skladnem vključevanju v skupnost ter pri njenem dejavnem in učinkovitem sodelovanju pri družbenem napredku,« piše v sporočilu. Izpostavljeno je, da Sveti sedež ceni Unescovo delovanje v korist pismenosti, ki se sicer odziva na ekonomske in praktične potrebe, vendar pa je v osnovi usmerjena v spodbujanje in razvoj človeka v skladu z njegovo osebno, družbeno in duhovno poklicanostjo.

Število oseb, ki niso osvojile osnov pismenosti, je po sedanjih ocenah še vedno zaskrbljujoče in predstavlja oviro za poln razvoj njihovega potenciala. »Naš svet potrebuje sposobnosti in prispevek vseh, da bi se lahko na najboljši način soočil z izzivi našega časa,« pri čemer kardinal Parolin navede tri izzive.

Pismenost za mir

Prvi izziv je »pismenost za mir«. V svetu, ki ga pretresajo konflikti in napetosti, je ključnega pomena, da se ne navadimo na besednjak vojne in nesoglasij. »Ko se učimo raniti z vse bolj podlim orožjem, lahko to nehamo početi. Kot lahko z ostrimi besedami in maščevalnimi gestami ranimo osebo, sorodnika, prijatelja, tako se lahko temu tudi odrečemo. Naučiti se besedišča miru pomeni obnoviti vrednost dialoga, prakse prijaznosti in spoštovanja drugih.«

»Ta napor, ki smo mu priča iz dneva v dan, lahko ustvari tisto zdravo sožitje, ki premaga nerazumevanje in prepreči spore. (…) v temeljih spreminja življenjski slog, družbene odnose, razprave in soočanje idej. Lajša iskanje soglasja in zastavi korak tam, kjer srd podira vse mostove« (Fratelli tutti, 224).

Po drugi strani pa je mir tisto, kar si je Unesco zadal za nalogo, da vlaga v misli in srce ljudi »z izobraževanjem, znanostjo, kulturo in komunikacijo«. Ravno ti trije elementi ostajajo »edino legitimno in učinkovito “orožje”, ki ga lahko uporabimo«, pri tem pa vlagamo »več sredstev in energije v gradnjo upanja v boljšo prihodnost«.

Digitalna pismenost

Na drugem mestu kardinal Parolin izpostavi »digitalno pismenost«. Digitalna revolucija in razvoj umetne inteligence sta hitro povečala naš dostop do informacij in našo zmožnost, da se med seboj povežemo zunaj fizičnega prostora. Pa vendar ostaja velik »digitalni prepad«, saj »na milijone ljudi ostaja na obrobju, ker nimajo dostopa ne le do osnovnih dobrin, ampak tudi do informacijskih in komunikacijskih tehnologij«. Poleg tega so na »digitalnih avtocestah« mnogi ranjeni zaradi delitev in sovraštva. Parolin k temu dodaja še »resno tveganje, da se človeško življenje prepusti logiki naprav, ki odločajo o njegovi vrednosti«. »Da bi preprečili slabo uporabo, neobvladljivo in celo človeku škodljivo tehnologijo, bo zato treba, da politike in zakoni, ki spodbujajo pridobivanje digitalne usposobljenosti, ne zanemarijo širšega etičnega razmisleka o uporabi algoritmov in uporabo novih tehnologij usmerijo na odgovorno in humano pot.«

Pismenost celostne ekologije

Tretji izziv, ki se mu posveti kardinal Parolin, je »pismenost celostne ekologije«: »Ker je degradacija narave tesno povezana s kulturo odmetavanja, ki je značilna za današnje skupno življenje ljudi, bo treba potrpežljivo in vztrajno spodbujati učenje bolj treznega in solidarnega vedenja, ki poleg neposrednega vpliva na skrb za bližnjega in stvarstvo lahko dolgoročno spodbudi politiko in ekonomijo, ki sta dejansko trajnostni za kakovost življenja, v korist vseh ljudi na Zemlji in zlasti tistih, ki se nahajajo v najbolj prikrajšanih in ogroženih situacijah.«

Državni tajnik ob koncu sporočila zapiše, da sveti oče vsem zbranim na konferenci zagotavlja svojo molitev »za rodovitno razmišljanje« in »za uspeh zavzemanja za pismenost, ki želi postaviti temelje trajnostih in mirnih družb«.