Loading dogodki

Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico.

V Lateranu so papeži prebivali več stoletij, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža.

 

O prazniku …

Po milanskem ediktu leta 313, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo, je papež Melkijad prejel lateransko palačo, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov.

Gradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335), in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu, sedež papežev kot rimskih škofov.

Od 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom.

V njej je bilo pet lateranskih koncilov.

Lateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše