Bl. papež Urban V. je bil preprost benediktinec, ki ni želel biti papež. Toda, ko je bil poklican, da služi Cerkvi kot papež, je to storil z veliko predanostjo in  modrostjo.  

Ime Urban si je izbral, ker so bili, kot je sam dejal, »vsi papeži, ki so imeli to ime, svetniki!«

Čeprav so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika, je bil za blaženega razglašen šele leta 1870.

Iz življenja …

Papež Urban V. je bil rojen leta 1310 v francoski plemiški družini kot Viljem Grimoard.

Vstopil je v benediktinski red ter študiral na različnih univerzah. Postal je profesor cerkvenega prava ter prevzemal razne odgovorne cerkvene službe.

Leta 1362 ga je presenetila izvolitev za papeža, saj ni imel kardinalskega naslova. Ime Urban V. si je izbral, ker so bili, kot je sam dejal, »vsi papeži, ki so imeli to ime, svetniki!«

Za papeža so ga ustoličili v francoskem Avignonu, kjer so takrat živeli papeži. Obdržal je svojo benediktinsko redovno obleko in tudi sicer živel bolj redovniško kakor pa kot najvišji cerkveni vladar. Papeško službo je sicer sprejel, a v srcu ostal benediktinski menih.

Papeški sedež je znova prestavil v Rim, s čimer se je končalo bivanje papežev v francoskem Avignonu. Na vseh področjih je podpiral znanost ter ustanavljal univerze.

Ko pa so leta 1370 v Rimu in okolici izbruhnili nemiri in je cesar popolnoma »odpovedal«, se je papež Urban V. bolan vrnil v Avignon, in tri mesece po prihodu umrl (19. decembra).

Upodobitve

Umetniki papeža Urbana V. najpogosteje upodabljajo kot moža srednjih let s tiaro, palmo in kelihom.

Drugi svetniki dneva:

• bl. Dorotej de Vilalba dels Arcs, duhovnik, redovnik, mučenec
• bl. Martin de Barcelona, duhovnik, redovnik, mučenec

Pripravila: dr. Brigita R. Perše