Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa. 

Nedolžni otročiči so temna stran božiča, v senci veselja. Še preden so spregovorili, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.

Kajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj, predvidevajo, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih.

Sveto pismo poroča, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju, Mesiji, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod, ki sam ni bil Jud, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova, ženo in brata, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel, da jih ne bo, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke, dvoletne in mlajše, misleč, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«.

Betlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno), jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi:

“Za Kristusa umrli so,

nedolžni so prišli v nebo.

Zdaj v slavi se radujejo,

med angeli prepevajo …”

Giotto, pomor nedolžnih otrok, freska v Scrovegni Chapel, Padova, Italija, 1303-1305

»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530)

Upodobitve

Pomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv.

Zavetniki

Nedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok.

Po novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej, kot je bilo izračunano v srednjem veku.

Običaji

S praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale.

Molimo

Nebeški Oče,

nedolžni otroci ne niso proslavili z besedo,

ampak s smrtjo.

Naj vero, ki jo izpovedujemo,

izpričujemo z zglednim življenjem. Amen.

V osebni premislek

V človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom, med dobrim in zlom, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …

Gradiva:

• TEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min

• Dokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min

Drugi svetniki dneva:

• Gašper del Bufalo, misijonar
• Katarina Volpicelli, redovna ustanoviteljica

Pripravila: dr. Brigita R. Perše