Sveti Štefan: Prvi mučenec
26. decembra, 2023
Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca.
Z njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo, a ne molčijo, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah.
Sv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj, soli in vode.
Iz življenja …
Sv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6,8).
Žal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl, je Boga še prosil, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu.
Z njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere, da bi dokončal Štefanovo delo.
Zavetnik
Sv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov, zidarjev, tesarjev, sodarjev, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro.
Upodabljanje
Štefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja.
Molimo
Vsemogočni Bog,
sv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.
Pomagaj nam,
da ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.
Amen.
Cerkve v Sloveniji
Mučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih, 22 podružničnih) in 3 kapele.
ŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:
Št. | Župnija (Škofija) | |
1. | Brezovica (KP škofija) | |
2. | Gomilsko (CE) | |
3. | Levpa (KP) | |
4. | Ljubljana – Štepanja vas (LJ) | |
5. | Log pod Mangartom (KP) | |
6. | Postojna (KP) | |
7. | Semič (NM) | |
8. | Solkan (KP) | |
9. | Sora (LJ) | |
10. | Spodnja Polskava (MB) | |
11. | Sv. Štefan pri Žusmu (CE) | |
12. | Vipava (KP) | |
PODRUŽNIČNE cerkve: |
||
Št. | Župnija (Škofija) | Kraj |
1. | Bela Cerkev (NM škofija) | Tomažja vas (pokopališka) |
2. | Bohinjska Bela (LJ) | Kupljenik |
3. | Borovnica (LJ) | Pokojišče |
4. | Cerklje na Gorenjskem (LJ) | Štefanja Gora |
5. | Dol pri Hrastniku (CE) | Turje (pokopališka) |
6. | Fara pri Kočevju (NM) | Klanec (pokopališka) |
7. | Grahovo (LJ) | Lipsenj (pokopališka) |
8. | Ilirska Bistrica (KP) | Harije |
9. | Krka (NM) | Sušica |
10. | Krkavče (KP) | Krkavče (pokopališka) |
11. | Leskovec pri Krškem (NM) | Nemška vas |
12. | Moravče (LJ) | Zgornje Koseze |
13. | Muta (MB) | Gortina |
14. | Predloka (KP) | Zanigrad |
15. | Predoslje (LJ) | Suha |
16. | Sevnica (CE) | Vranje |
17. | Slivje (KP) | Kovčice – Orehek |
18. | Šmarjeta (NM) | Šmarješke Toplice |
19. | Št. Jurij pri Grosupljem (LJ) | Smrjene |
20. | Trebnje (NM) | Štefan |
21. | Vodice (LJ) | Utnik |
22. | Zasip (LJ) | Blejska Dobrava (pokopališka) |
KAPELE: |
||
1. | Lendava (MS škofija) | Gornji Lakoš (pokopališka) |
2. | Piran (KP) | Piran |
3. | Stara Cerkev (NM) | Koblarji |
Druga gradiva:
- Na Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)
- Kratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)
Drugi svetniki dneva:
- sv. Zenon, tkalec, škof
- sv. Vincencija Marija López Vicuna, redovna ustanoviteljica
Pripravila: dr. Brigita R. Perše