Dogodki

S cvetno (oljčno) nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna.   Cvetna nedelja je prvi dan velikega tedna. Spominjamo se prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.     Gradiva:       Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Pri dopoldanskih sv. mašah škofje v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo. Duhovniki pri tej sv. maši tudi obnovijo duhovniške obljube.   "Jezus je hotel učiti ponižnosti. Umil je njihove noge. Krotkosti. Dal nam je svoje telo." (sv. Mati Terezija)   Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge. S slovesno večerno mašo velikega četrtka obhajamo spomin postavitve sv. evharistije in mašniškega posvečenja. Po Slavi utihnejo orgle in zvonovi. Marsikje po pridigi mašnik umije dvanajsterim – navadno možem – noge v znamenje medsebojne ljubezni in služenja. Po sveti maši Jezusa v presvetem Rešnjem telesu duhovnik s spremstvom prenese v Božji grob, kjer verniki s posebnimi molitvami častijo njegovo trpljenje v ječi.   Gradiva:   Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Tega dne in na pepelnično sredo je strogi post.   Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota in obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in češčenje križa. Med svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1–19, 42).   »Ali res poznam greh, ali prav gledam na razpelo? Ob gledanju na križ spoznamo, kako globoki so naši grehi. Vzemite križ v svoje roke in premišljujte. Jezus je bil usmiljen z grešniki. Jezus ni obsodil grešnice. Tudi jaz potrebujem odpuščanja.« (sv. Mati Terezija)   Gradiva:  Oljsko govor tiha noč pokriva – pesem   Veliki petek (v hr.)   Da se te samo dotaknem – VIDEO premišljevanje ob Kristusovem trpljenju (hr.)   Pripravila: dr. Brigita R. Perše

  Na veliko soboto se mudimo pri Jezusovem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek, in premišljujemo njegovo trpljenje in smrt.   Naš Gospod na križu ni imel ničesar … Bil je na križu, ki ga je dal Pilat. Žeblje in krono so dali vojaki. Bil je gol, in ko je umrl, so odstranili križ, žeblje in krono. Zavili so ga v mrtvaški prt, ki ga je darovalo prijazno srce, in pokopali v grobnico, ki ni bila njegova. Pa bi bil Jezus lahko umrl kot kralj in vstal od mrtvih kot kralj. Izbral si je uboštvo, ker je v svoji neskončni vednosti in modrosti vedel, da je le z uboštvom mogoče doseči Boga, osvojiti njegovo srce ter prinesti ljubezen na zemljo. Tišina. Bodite sami z njim v svojem srcu. Naša Gospa je bila tiho, celo ob križu. (sv. mati Terezija)   Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Po stari navadi nesemo ta dan k blagoslovu velikonočna jedila. Šele zvečer pri velikonočni vigiliji nas prevzame velikonočno veselje, pri kateri imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev ...

Velika noč je največji krščanski praznik, dan nepopisnega veselja. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. Verovati v vstajenje, pomeni: biti trdno prepričan, da obstaja za človeško življenje zadnja beseda, ki jo ima Bog. Bog izpolni naše življenje, dokonča, kar je bilo začeto kot dobra možnost, a ni zaživelo. Vstajenje se ne zgodi le po smrti, ki zaznamuje konec našega zemeljskega življenja. Vstajenje se veliko bolj dotika tudi vsakdanjih »malih smrti«: vse, kar ljudi ponižuje, kar jim jemlje upanje, kar jim omejujejo njihovo osebnostno rast.   Nedeljo Gospodovega vstajenja praznujemo slovesno z osmino, pri kateri se še posebej moli za novokrščence.   Gradiva:         Družinsko bogoslužje Molitveno bogoslužje v družini pred zaužitjem blagoslovljenih jedi (kot priloga OZNANIL) Molitveno bogoslužje v družini pred zaužitjem blagoslovljenih jedi (WORD) Kako z otroki praznovati Veliko noč?   Zgodbe ...