Loading Dogodki

Angel Gabriel je oznanil Mariji, da bo spočela od Svetega Duha in rodila otroka, ki bo Božji Sin. Marija se je sprva ob angelovem pozdravu prestrašila, toda na koncu se je kljub temu, da vsega ni razumela, prepustila Božji volji.

 

Praznik Gospodovega oznanjenja

Gospodovo oznanjenje je katoliški praznik v spomin na dogodek, ko je angel Gabriel Mariji naznanil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (Lk 1,26-38). Ta praznik obhajamo ravno devet mesecev pred Jezusovim rojstvom oziroma božičem, ki ga praznujemo 25. decembra. Pri tem se zastavlja vprašanje, kateri datum je bil izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je bilo izhodišče oznanjenje Mariji. 25. marca je pomladansko enakonočje in v starih časih je ta dan veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje.

 

Iz Svetega pisma (Lk 1,26-38)

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

 

Materinski dan

25. marca praznujemo tudi materinski dan. Po Marijinem materinstvu je namreč posvečeno materinstvo vseh mater sveta. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910 dalje. V Sloveniji je v javnem življenju zaradi povezave s krščansko vsebino začel dobivati prostor šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V okviru praznovanja materinskega dneva v župnijah in šolah potekajo različne prireditve. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, ker je praznik Gospodovega oznanjenja praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo.

 

Pobožnost Angelovega češčenja

Vsak kristjan je včasih trikrat na dan ob zvonjenju (zjutraj, opoldne, zvečer) za trenutek odložil svoje delo in zmolil Angelovo češčenje. Ta navada je postala splošna v 16. stoletju, po bitki pri Lepantu (leta 1571), kjer je krščanska vojska porazila turško ladjevje. Ker so verniki v ta namen veliko molili, je papež zmago pripisal Marijinemu varstvu, in ne vojski.

 

Molitev Angelovega češčenja

Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha.

Zdrava Marija…

Glej dekla sem gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.

Zdrava Marija…

In beseda je meso postala in med nami prebivala.

Zdrava Marija…

Prosi za nas sveta božja Porodnica. Da postanemo vredni obljub Kristusovih.

Molimo: Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

 

Ta molitev Angelovega češčenja je postala ena najbolj priljubljenih. Odkriva skrivnost učlovečenja druge Božje osebe in Marijino odprtost do Boga.

 

 

Za duhovni premislek

Marijo je Bog poklical na edinstveni način. Spregovoril ji je po angelu in ji življenje popolnoma spremenil. Iz njenega primera vidimo, da ni dobro imeti vsega načrtovanega in da bi večkrat morali znati reči kot Marija: »zgodi se«.

Življenje me nekam kliče in mi ponuja priložnosti, ki jih moram zgrabiti. Da pa sledim svojemu klicu, je vselej potreben pogum! Moji strahovi, še zlasti strah pred porazom, me lahko pri tem zadržujejo. Toda – moji strahovi so predvsem subjektivni in osebni. Tisto, kar se jaz bojim poskusiti, se morda zdi drugim povsem enostavno. Strokovnjaki ugotavljajo, da povprečen človek uporabi le deset odstotkov svojih zmožnosti, ostalo pa tiho umre zaradi frustracij, ki jih povzročajo strah in zadržki. Sv. Terezija Deteta Jezusa je priznala: »Po naravi sem taka, da me strah drži nazaj; z ljubeznijo pa – ne samo da napredujem po poti, ampak letim!«

Večina izmed nas nima velikih talentov, vendar vsak lahko dela drobne stvari z veliko ljubeznijo. Prav to pa je bistveno. Zaradi tistih, ki ljubijo, Bog spreminja ta svet.

Poklicanost presega zgolj zaposlitev, delo in kariero, saj zajema tudi to, kakšna oseba si želim postati. Vprašanje resnične poklicanosti si zastavljam vse življenje; tudi sredi življenja, ko gre življenje že svojo pot, si ga ponovno zastavljam.

Zgodi pa se lahko tudi, da vselej ne dobim odgovora, ko se sprašujem, kaj je Božja volja, kaj naj storim? A tudi ta Božji molk moram mirno sprejeti. Znamenja, da sem na pravi poti, pa so globoko zadovoljstvo, navdušenje, ki traja, notranji mir, občutek lastne izpolnjenosti.

 

Osebno spraševanje:

  • Kaj se lahko naučim iz Marijinega odgovora angelu: »zgodi se«?
  • Na kakšen način Bog govori z menoj? Je Božje povabilo spremenilo moje življenje? Kako?

 

Video gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše