Loading dogodki

Sv. Albert Veliki je eden izmed redkih svetnikov z vzdevkom »Veliki«. Zanj pravijo, da je imel enciklopedično znanje. Čeprav je bil redovnik in kasneje celo škof, pa je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec. Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je učitelj sv. Tomaža Akvinskega.

 

Iz življenja …

Rodil se je okoli leta 1200 v Launigenu v augsburški škofiji. V Padovi je študiral umetnost in morda celo medicino, ko pa je spoznal redovnega predstojnika dominikancev, bl. Jordana Saškega, se je odločil za dominikanski pridigarski red in vstopil vanj.

Ko je prejel duhovniško posvečenje, so ga predstojniki poslali v Nemčijo, da bi v tamkajšnjih samostanih uredil študijsko in znanstveno delo. Intelektualno  zelo nadarjen in izobražen je sv. Albert postal profesor na različnih evropskih univerzah. Najprej v Parizu, potem pa v Kölnu, kjer je bil med njegovimi učenci sv. Tomaž Akvinski, za katerega je predvidel veliko znanstveno prihodnost. Sv. Albert je kot prvi srednjeveški učenjak sprejel in pokristjanil Aristotelovo filozofijo, znan pa je tudi kot častilec Jezusovega Srca.

Izvoljen je bil za provincialnega ministra v Nemčiji ter obiskoval brate, ki so živeli skromno in v revščini. Leta 1260 je bil imenovan  za škofa v »razpadajočem« Regensburgu, a se je po dveh letih, ko je stvari spravil v red, umaknil. V naslednjih letih je opravljal službe profesorja in redovnega predstojnika. Po Nemčiji je potoval kot potujoči pridigar. Zadnja leta je trpel zaradi pešanja spomina.

Umrl je 15. novembra 1280 umrl v Kölnu.

 

Upodabljanje

Sv. Alberta Velikega umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnika dominikanca ali škofa za pisalno mizo.

 

Zavetnik

Je zavetnik teologov in znanstvenikov, zlasti naravoslovcev, študentov.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Foto: Zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše