Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež

22. oktobra, 2023

Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež, ki ni Italijan. Je eden od najmlajših papežev v zadnjem času, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve, saj je trajal skoraj sedemindvajset let. Bil je karizmatičen papež, sposoben zbrati velike množice.

Iz življenja …

Karol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal, saj je umrla pred njegovim rojstvom. Ko je bil star devet let, mu je umrla mati, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. Ko se je začela vojna, je začel delati v kamnolomu, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. Karol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. Njegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu, leta 1967 pa za kardinala.

16. oktobra 1978 so ga kardinali, zbrani v konklavu, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil.

V svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo), govoril z državniki, umetniki, igralci, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih.

Razglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov.

Leta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen, a se ni umaknil, vse dokler so ga noge nosile.

Z velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja, ki jo je sam razglasil nekaj let prej.

Na nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega.