Loading dogodki

Danes je kardinal in cerkveni učitelj sv. Bonaventura morda manj znan kot sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski, vendar je pomembna osebnost tako v frančiškanski zgodovini kot v zgodovini srednjeveške Cerkve nasploh.

 

Iz življenja …

Bonaventura se je rodil leta 1221 v Bagnoregiji blizu Viterba, s krstnim imenom Janez.

V otroštvu je hudo zbolel, tako da niti njegov oče zdravnik ni imel več upanja, a je po priprošnji Frančiška Asiškega ozdravel. Tedaj je Frančišek vzkliknil: »O buona ventura – Kakšna sreča!«

Kot mladenič je šel študirat v Pariz, kjer se je pri petindvajsetih let pridružil redu manjših bratov. Pridobil si je akademske naslove in poučeval na univerzi v Parizu in Oxfordu. Pri komaj 36-ih letih je bil s strani sobratov izvoljen za vrhovnega predstavnika reda Frančiškovih manjših bratov in to službo opravljal vse do leta 1274.

Papež Gregorij X. ga je 1273 posvetil v škofa in imenoval za kardinala. Naslednje leto je sodeloval pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega koncila, kjer je 15. julija umrl. Na ta dan se spominjamo njegovega godu.

Napisal je številna filozofska, teološka, duhovna, mistična dela. Je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg sv. Tomaža Akvinskega.

Bistveno je prispeval k duhovnosti frančiškanskega gibanja. Nosi naslov »serafinski učitelj«.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot frančiškana, kot škofa, s kardinalskim klobukom, razpelom, angelom in hostijo.

 

Zavetnik

Je zavetnik Lyona, frančiškanov, delavcev, teologov, otrok.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše