Sveti Janez Nepomuk Neumann: V misijonih izgorel, ime po zavetniku spovednikov

5. januarja

Ime je dobil po sv. Janezu Nepomuku, zavetniku spovednikov.

Bil je zelo izobražen in nadarjen, znal je osem jezikov, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži.

Iz življenja …

Sv. Janez Nepomuk Neumann se je rodil 28. marca 1811 v katoliški družini v Prahatice na Češkem. Njegov oče je bil Nemec, mati pa Čehinja. Imel je še štiri sestre in brata.

Po končani srednji šoli je vstopil v semenišče, kjer se je že zelo kmalu odločil, da bo šel v misijone. Zato se je pridno učil tudi jezike – francoščino, angleščino … Naučil se je osem jezikov.

Ker pa je bilo v njegovi domači škofiji preveč duhovnikov in so precej zamujali s posvečenjem, sam pa je vedel, da so duhovniki številnim priseljencem v Severni Ameriki nujno potrebni, se je peš odpravil do francoske obale in se vkrcal za New York.

Tam je že tri tedne po prihodu prejel duhovniško posvečenje in dobil veliko župnijo blizu Niagarskih slapov, ki se je razprostirala na 1450 kvadratnih kilometrih. Ker je neutrudno skrbel zanjo, večinoma je pešačil, se je po štirih letih izčrpal. Novih moči si je povrnil v samostanu redemptoristov, ki jih je skoraj sto let prej ustanovil sv. Alfonz Ligvorij. Da bi v prihodnje bolje opravljal svoje dolžnosti pastirja, je leta 1840 vstopil v ta red.

Pri enainštiridesetih letih je bil imenovan za četrtega filadelfijskega škofa. V škofiji je ustanavljal šole in cerkve, samostanske skupnosti in eno ustanovil celo sam, to je skupnost »sester samostanskega tretjega reda sv. Frančiška« iz Filadelfije. Bil je zelo izobražen in nadarjen, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži.

Toda njegov neumoren duh za širjenje Božjega kraljestva je terjal svoj davek. Po zgolj osmih letih se je kot škof zgrudil na eni izmed ulic v Filadelfiji ter umrl 5. januarja 1860.