Loading dogodki

Sv. Janez XXIII. je “revolucionarni” papež, ki je odprl 2. vatikanski koncil.

 

Iz življenja …

Rojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika.

V času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi.

V Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija), leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal.

Po smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali, da bo le »prehodni papež«, tradicionalni papež, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek, v starosti 82 let.

Danes je znan kot »revolucionarni« papež, ki je odprl okna, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini.

»Il Papa buono – dobri papež«, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega, leta 2014 pa za svetnika.

Njegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila, in ne dan njegove smrti.

S petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše, ki je izšel tudi v slovenščini.

 

Upodobitve

Iz njegovih fotografij lahko opazimo, da je bil majhne in čokate postave, a človek velike dobrote in miline.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše