Sveti Virgil: Apostol Karantanije, zavetnik Slovenije

27. novembra, 2023

Danes se spominjamo sv. Virgila, benediktinskega meniha in salzburškega škofa, ki je pomemben za nas Slovence.

Iz življenja …

Sv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok …

Najprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji, nato pa na Bavarskem, Koroškem, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija, apostola Nemčije, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu, v današnji Avstriji.

Sv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober, da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih.

Ustanovil je več benediktinskih samostanov, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture.

Sv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755 poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje.

Arhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta, prvega škofa tega sedeža.

Svetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici.

Upodabljanje

Umetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom, kateri ima ob sebi sod soli.