Loading dogodki

Sv. Gema je umrla stara le 25 let. Njeno življenje je bilo polno mističnih trenutkov. Imela je Kristusove rane.

Postala je prva kanonizirana Italijanka 20. stoletja.

Iz življenja …

Rodila se je 12. marca 1878 v Camiglianu v Italiji kot najstarejša od osmih otrok obubožanega lekarnarja in zelo pobožne matere, ki pa je umrla, ko je bilo Gemi osem let.

Pod materinim vodstvom je Gema že zgodaj začutila željo po nebesih in Jezusa prosila, da bi občutila njegovo trpljenje. Obiskovala je šolo sester svete Cite v Luci, njena učiteljica pa je bila sedaj že blažena Helena Guerra (+1914), ustanoviteljica oblatinj Svetega Duha oz. sester sv. Cite. Ta je zlasti s svojim živim odnosom do Svetega Duha zelo blagodejno vplivala na Gemo.

Gema je na sebi nosila Kristusove rane na rokah, nogah in na prsih, ki so se pojavile vsak četrtek; potila je krvavi pot, čutila bolečine bičanja in trnjeve krone. Vse je velikodušno sprejemala kot žrtev za človeške grehe. Vidne krvaveče rane so prenehale, ko ji je škof spovednik naročil, naj jih več ne sprejema. Veliko je tudi trpela zaradi dolgih in hudih bolezni. Ko so že mislili, da bo umrla, je na priprošnjo sv. Marjete Alacoque čudežno ozdravela.

Sv. Gema, ki je goreče ljubila križanega Jezusa, je za seboj pustila veliko besedila, ki kaže faze njenih mističnih doživetij.

Umrla je 11. aprila 1903 v Luci.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Gemo upodabljajo kot mlado dekle v drži molitve in s Kristusovimi ranami.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše