Svetnik dneva
Calendar of dogodki
P pon
T tor
S sre
Č čet
P pet
S sob
N ned
1 za dogodek,
Sv. Simon in Juda Tadej: Za brezupne primere …
Sv. Simon in Juda Tadej pri nas veljata za zimska svetnika, ker na ta dan nemalokrat že zapade sneg. Oba sta bila apostola; skupaj sta hodila za Jezusom Kristusom, skupaj sta oznanjala evangelij po vzhodni Mezopotamiji in Perziji, skupaj sta zaradi vere trpela in umrla mučeniške smrti. Oba sta bila vneta in »silovita« apostola! Iz življenja ... Simon z dodatnim imenom »Kananejec« oziroma »Gorečnik« je omenjen v seznamu apostolov v treh evangelijih in v Apostolskih delih (Mt 10,4; Mr 3,18; Lk 6,15; Apd 1,13). Njegovo dodatno ime Kananejec (iz hebrejske qana) ali Gorečnik pomeni, da je Simon prej pripadal verski skupnosti zelotov – gorečnikov, ki je bila prežeta s politično obravnavanim mesijanizmom. Bil je Alfejev sin, ki je bil brat Jezusovega krušnega očeta Jožefa. Potemtakem je bil Simon Jezusov bratranec. Po izročilu naj bi imel še dva brata: apostola Jakoba mlajšega in Juda Tadeja. Apostol Juda Tadej ima podobne značilnosti kot Simon, saj njegovo drugo ime (Tadej) v armejščini pomeni »Hraber, Srčni«. Juda Tadej je avtor kratkega ostrega novozaveznega Judovega pisma, v katerem v borbenem duhu opozarja in poziva svoje sodobnike k nasprotovanju tistim, ki jih opisuje s temi besedami: »Prikradlo se je namreč (med vas) nekaj ljudi, ki […]
1 za dogodek,
Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica. Iz življenja ... Sv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. Imela je veliko snubcev, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev, da bi se dobro poročila, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva, kjer je živela v molitvi, tišini in pokori. Želela je več miru, zato se je preselila drugam, kjer je živela strogo življenje v samoti. Težave je imela z dvema mladima snubcema, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. Umrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. Upodobitve Umetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. Zavetnik Sv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim, vročici in boleznim sklepov. Pripravila: dr. Brigita R. Perše
1 za dogodek,
Sveti Marcel: Za tiste, ki nočejo služiti vojske
Sv. Marcel je zavetnik tistih, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. Iz življenja ... Sv. Marcel se je rodil sredi 3. stoletja in bil stotnik cesarske vojske v današnjem Tangerju v Maroku. Kot kristjan ni želel sodelovati pri poganskih obredih, ki so jih priredili v okviru praznovanja rojstnega dne v čast cesarjema Dioklecijanu in Maksimijanu, in častiti poganske bogove. Odvrgel je orožje, pas, oklep in vojaške nazive ter se javno izpovedal za kristjana. Na sodišču je povedal, da ni dobro, da kristjan služi v vojskah sveta. Zaradi svojih stališč je bil obsojen na smrt. Leta 298 je v Tangerju doživel mučeniško smrt z obglavljenjem. Zavetnik Sv. Marcel je zavetnik tistih, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. Gradiva: Sv. Marcel (v hr.) - 1:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=eUXFmZhM1yo Pripravila: dr. Brigita R. Perše
1 za dogodek,
Sveti Alfonz Rodriguez: Samostanski vratar
Velja za enega izmed velikih španskih mistikov 16. stoletja. »Največji izraz ljubezni je, biti poslušen Bogu.« Iz življenja ... Sv. Alfonz Rodriguez se je rodil 25. julija 1533 v španskem mestu Segovia kot tretji izmed enajstih otrok v družini uglednega trgovca s suknom in volno. Na Alfonzovo duhovno življenje je poleg staršev že v rani mladosti močno vplival sv. Peter Faber, eden izmed ustanoviteljev Družbe Jezusove, ki ga je pripravljal na prvo obhajilo. Komaj je Alfonz začel študij na jezuitskem kolegiju, že se je zaradi očetove smrti moral vrniti in prevzeti njegovo trgovino. Poročil se je pri 25-ih letih in imel tri otroke, a so mu žena in otroci v času desetih let pomrli; propadlo mu je tudi trgovsko podjetje. Po mesecih samote in molitve je prosil za sprejem k jezuitom, ki pa so ga zaradi njegovih poznih 37 let ter pomanjkljive izobrazbe in slabega zdravja sprva zavrnili. Po dveh letih neuspešnega študija v Barceloni so ga sprejeli v red kot brata laika in še isto leto poslali v novi jezuitski kolegij v mestu Palma na otoku Majorka, kjer je več kot štiri desetletja opravljal službo samostanskega vratarja in bil do vseh ustrežljiv, pozoren. Tu je podobno, kot kasneje […]
1 za dogodek,
Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo …
Danes je praznik vseh svetih: tistih, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete, so pa pri Bogu v nebesih. Vsi sveti so zapovedani praznik, kar pomeni, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. In še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! Iz življenja ... Gre za starokrščanski praznik, na katerega se častijo vsi sveti. Izvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon, posvečen vsem bogovom, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. Papež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato, ker je število svetnikov tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Tega dne se spominjamo vseh rajnih, ki so sedaj pri Bogu - znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V […]
1 za dogodek,
Verne duše: Spomin vseh vernih rajnih
Spomin vseh vernih rajnih ali Vernih duš dan je praznik, na katerega Cerkev izkazuje posebno spoštovanje do vseh rajnih in zanje moli. To je dan, ko naj bi šli obiskati grobove rajnih. Iz življenja ... Pričevanja o tem, da so se rajnih spominjali pri mašni daritvi, najdemo sicer že iz 2. stoletja. A poseben praznik spomina vernih duš v vicah izvira šele šele iz leta 998, ki ga je uvedel opat sv. Odilo v benediktinskem samostanu Cluny v Franciji. Počasi se je to obhajanje na dan 2. novembra razširilo na vso Cerkev. Vesoljna Cerkev je ustalila spomin vseh rajnih šele leta 1311. Ta dan želi v nas okrepiti vero v vstajenje in v večno življenje, hkrati pa okrepiti našo povezanost z vernimi rajnimi v vicah, ki jim lahko pomagamo z molitvami in žrtvami. Opominja nas, da bomo nekoč tudi mi umrli, in spodbuja k bolj zavzetemu življenju v veri in ljubezni do Boga in bližnjega. Papež Benedikt XV. je leta 1915 dovolil, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše. Poleg tega je Cerkev mesec november v celoti določila kot mesec posebnih molitev za duše v vicah. Gradiva: Razlika med praznikoma Vseh svetih in Vernih duš dan […]
0 za dogodek,
1 za dogodek,
Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč
Danes praznuje god večina tistih, ki jim je ime Karel, Karlo, Karlina, Drago, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila. Iz življenja ... Sv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok. Študij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji, ki mu je sprva povzročal težave, je končal tako sijajno, da ga je njegov stric, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik , odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije. Ko je leta 1562 umrl njegov starejši brat, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To […]
1 za dogodek,
Sv. Zaharija in Elizabeta: Starša Janeza Krstnika
Pri nas je ime Elizabeta zelo pogosto - tudi med svetnicami, medtem ko je ime Zaharija dokaj neznano. Iz življenja ... Sv. Elizabeta in sv. Zaharija sta starša sv. Janeza Krstnika. Po besedah sv. Luka »sta bila oba pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.« Po njuni zaslugi, smo po Lukovem evangeliju, v dar dobili dva čudovita hvalospeva: Marija je odgovorila z znanim slavospevom Magnificat, Zaharija pa se je zahvaljeval Bogu s spevom Benedictus. Elizabeta je prihajala iz najodličnejšega duhovniškega Aronovega rodu, njen mož Zaharija pa je bil veliki duhovnik. Živela sta v hiši v vasi Ain Karem blizu Jeruzalema. Bila sta že v letih, a nista imela otrok. O dogodkih, ki so sledili, mojstrsko poroča sv. Luka v svojem evangeliju. Zahariji se je v templju prikazal angel Gabriel in mu napovedal rojstvo sina. Ker ni verjel, ga je doletela kazen, tako da je obnemel, vse dokler se ni zgodil napovedani radostni dogodek. Ko je minilo šest mesecev od Janezovega spočetja, je angel Gabriel v Nazaretu naznanil Devici Mariji, da bo rodila Božjega Sina. Po izročilu sta bili Elizabetina in Marijina mati sestri. Ko je Marija od angela Gabriela izvedela, da je njena […]
1 za dogodek,
Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
"Kakršno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča." Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva. Že zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60. Zakaj je tako priljubljen? Iz življenja ... Sv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober), ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. Sv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje), a on se je odločil, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. Še posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. […]