Umorjeni leta 64

Judje v spomin na to rešite obhajajo praznik purim.

"Oče menihov"

Zavetnik Vatikana

Je zgled, kako graditi mostove med ljudmi.

Slovanska apostola

Angelski otrok

Izhaja iz družine svetnikov

Sodelavca sv. Pavla

»Velika svetnica«

Kar trije sinovi sv. Amalije so svetniki ...      Iz življenja ... Sv. Amalija, znana tudi pod imenom Amalberga, je živela v 7. stoletju. Izhajala naj bi iz frankovskega kraljevega rodu in se je poročila s pobožnim vojvodo Witgerjem. V zakonu se jima je rodilo več otrok, med drugim tudi sinovi Emeberto, Godulo in Reinaldo, ki jih Cerkev časti kot svetnike. Z možem sta sklenila, da gresta v samostan, a Amalija je preživela moža. Živela je zelo spokorno, opravljala dela usmiljenja in se pripravljala na smrt. Umrla je okoli leta 690, pokopana pa je blizu Bruslja.   Upodobitve Umetniki sv. Amalijo najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in palmovo vejico v roki. Upodabljajo ko tudi z ribami in divjimi gosmi.   Zavetnica Je zavetnica proti toči in škodi na polju.          

»Ora et labora!«

Posvečenih jima je 28 cerkva ...

Mož sv. Kunigunde

Ustanovitelj skupnosti bolniških strežnikov

»Serafinski učitelj«

»Kdor (pobožno) umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.«

Živel v zatajevanju samega sebe ...

Sv. Arnulf je bil poročen državnik, škof in na koncu puščavnik.   Iz življenja ... Sv. Arnulf se je rodil okoli leta 582 v bogati in pobožni plemiški družini v okolici mesta Nancy v Franciji. Po očetovi strani je bil v sorodu s sv. Gregorjem, mati pa je bila hči švabskega vojvode. Bil je bister in nadarjen mladenič neoporečnega moralnega vedenja, ki se je hitro povzpel v državi. Poročil se je s pobožnim in plemenitim dekletom ter imel z njo dva sina. Upošteval in cenil ga je tudi mogočni državni upravnik Pipin starejši. Da bi imel med škofi prepričanega zagovornika, je Pipin predlagal, da si v mestu Metzu izberejo za škofa sv. Arnulfa. Ta je z ženinim soglasjem, ki je odšla v samostan, to tudi postal. Kot škof si je še bolj prizadeval za molitev in spokornost, zato je veliko truda vložil v boljšo duhovniško vzgojo in prenovo Cerkve. Stežka, a postopoma mu je vendarle uspelo, da je v družbi uveljavil bolj krščanski red.   Pozneje, ko je našel vrednega naslednika za svoje škofovsko mesto, se je odločil, da se škofiji odpove in zaživi tiho in skrito življenje v samostanu Remiremont v južni Loreni. Razdal je svoje premoženje in se […]

Sestran znanih svetnih Kapadočanov

Je ena od 14 priprošnjikov v stiski.

Izreden pridigar

Apostolska apostolov

Vplivna žena v javnem življenju Evrope

Na Krištofovo nedeljo je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila.

Apostola Jakoba Starejšega umetniki upodabljajo kot romarja s palico, torbo, klobukom z romarsko t. i. Jakobovo školjko ... Zakaj?   Iz življenja ... Sv. Jakob je bil sin premožnega ribiča Zebedeja in njegove žene Salome (žene, ki je stala ob Jezusovem križu), rojen ob Genezareškem jezeru. Skupaj z bratom Janezom je bil eden izmed prvih štirih apostolov. Zaradi njegovega silovitega značaja, je dal Jezus bratoma vzdevek »sinova groma«. Jakob Starejši, ki ga razlikujemo od Gospodovega brata Jakoba Mlajšega, ker ga je Gospod prej poklical, je spadal poleg poglavarja Petra in svojega brata evangelista Janeza med tiste apostole, ki so bili priča posebnim dogodkom z Jezusom, kot so obuditev Jairove hčere, spremenitev na gori Tabor in molitev na Oljski gori v vrtu Getsemani. Po izročilu je Jakob oznanjal evangelij v Samariji in Jeruzalemu. Leta 44 ga je kralj Herod Agripa I. dal z mečem usmrtiti (Apd 12,2), kar kaže na to, da je imel pomembno mesto v Jeruzalemski Cerkvi. Tako je bil tudi prvi apostol, ki je pretrpel mučeništvo. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so njegove kosti prenesli v špansko mesto Santiago de Compostela (Santiago - Sveti Jakob), kjer je še danes znana božja pot. Romanje v Kompostelo […]

Sv. Joahim in Ana sta po apokrifnih evangelijih starša Device Marije, torej Jezusova ded in babica.   Iz življenja ... Sv. Ana in Joahim, iz rodu kralja Davida, sta bila pravična in pobožna človeka. Kot zakonca sta si zelo želela otrok in za to zaupno molila. Šele na stara leta sta dobila deklico, ki sta ji dala ime Marija (po hebrejsko: Mirjam). Hvaležna Bogu sta jo še kot malo deklico dala v vzgojo v jeruzalemski tempelj, Joahim pa je kmalu zatem umrl. Upodobitev tako imenovane Ane samotretje z Marijo in detetom Jezusom kaže na to, da je Ana še videla rojstvo svojega vnuka. Češčenje sv. Ane se je začelo že v prvih stoletjih krščanstva, sv. Joahima pa šele v našem času. Sv. Ana je priprošnjica za srečno poroko in srečen zakon, obdarjenost z otroki in srečen porod. K njej se zatekajo matere, vdove, gospodinje, delavke … , zato je v cerkvah njej v čast veliko slik in kipov. Joahim je zavetnik zakoncev.   Upodobitve Umetniki sv. Ano pogosto upodabljajo kot starejšo ženo s pokrivalom na glavi, kako sede razlaga Mariji »sveto pismo« oz. jo uči; pogostokrat sta Joahim in Ana prikazana skupaj z Marijo. Pogoste so tudi upodobitve Ane samotretje, […]

Zdravnik sv. Pantaleon je priprošnjik v stiski, zavetnik zdravnikov, pomočnik proti glavobolu, izčrpanosti in zapuščenosti ... Zakaj? Iz življenja ... Sv. Pantaleon se je rodil v 3. stoletju v Nikomediji, to je današnjem Izmidu v Turčiji. Že kot otrok je imel dar zdravljenja. Izučil se je pri slavnem cesarskem osebnem zdravniku Evfrozinu, v veri pa ga je poučeval svetniški duhovnik Hermolaj. Postal je osebni zdravnik cesarja Maksimijana. Ker je zdravil brezplačno, so ga ljubosumni kolegi prijavili kot kristjana. Izročilo pravi, da ga cesar zaradi prijateljstva z njim ni dal mučiti, to je storil njegov naslednik Galerij: Pantaleona so brutalno mučili. Ker pa se ni odpovedal svoji veri, so ga na koncu pribili na drevo z rokama na glavi in ga obglavili. Preden je umrl, je Boga prosil, naj odpusti njegovim mučiteljem. Umrl je 27. julija 305. Ko je iz njegovih ran namesto krvi priteklo mleko in je drevo postalo polno sadja, so se njegovi krvniki spreobrnili. Upodobitve Umetniki ga upodabljajo privezanega za drevo; tudi kot mladeniča v dolgem plašču z zdravilsko posodico ali posodico z mazilom v roki. Zavetnik Sv. Pantaleon je priprošnjik v stiski, zavetnik Kölna in zavetnik zdravnikov, dojilj in babic, pomočnik proti glavobolu, izčrpanosti in zapuščenosti, proti […]

Papež Benedikt XVI. je leta 2008 Alfonso Brezmadežnega spočetja razglasil za svetnico. S tem je Indija dobila prvo svetnico.   Iz življenja ... Anna Muttathupafathu se je rodila leta 1910 v bogati krščanski družini v Indiji. Ker ji je mati kmalu umrla, jo je vzgajala teta. Mala Ana je bila dosti bolna. Pri trinajstih letih si je v požaru opeka obe nogi, kar je imelo trajne posledice in kar je prekrižalo načrte njene tete, ki jo je želela poročiti.   Anna si je vse skozi želela iti v samostan. Leta 1928 je na godovni dan sv. Alfonsa Ligvorija vstopila v samostan z redovnim imenom Alfonsa Brezmadežnega spočetja, in se izšolala za učiteljico. Zaradi slabega zdravja so jo predstojnice želele poslati domov, a Alfonsa je vztrajala, tako da je konec leta 1936, ko se ji zdravje izboljšalo, naredila večne zaobljube. Vseskozi je bila slabega zdravja, tako da so ji leta 1940 že podelili zakrament sv. bolniškega maziljenja. Alfonsa se je naučila ljubiti svoje trpljenje, ker je ljubila trpečega Gospoda. Ko se ji je pojavil še tumor, ji ni bilo pomoči. Umrla je 28. julija 1946, to je deset let po večnih zaobljubah. Takoj po njenem pogrebu so se v Marijini cerkvi njenega […]

Sv. Marta, zavetnica gospodinj, je starejša sestra Marije in Lazarja iz Betanije, ki sta bila Jezusova prijatelja in občudovalca.   Iz življenja ... V Svetem pismu je sv. Marta omenjena v dveh odlomkih. Evangelist Luka omenja, kako je Marta stregla Jezusu, ko je bil gost v njihovem domu, medtem ko se je njena sestra Marija od njega učila in tako izvolila dobri del (Lk 10,38-42). To kaže na ravnotežje med aktivnim in kontemplativnim vidikom hoje za Kristusom. Evangelist Janez Marto omenja v zvezi z Lazarjevim vstajenjem (Jn 11,27). Pred bratovim vstajenjem je Marta v pogovoru z Jezusom na koncu odgovorila: »Da Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet. Prvi odlomek poudari Marto kot pridno in ustrežljivo gospodinjo, drugi pa njeno veliko spoštovanje do Gospoda ter njeno vero v Jezusa, ki se ji je razodel kot »vstajenje in življenje«. Legenda pravi, da so Marto, Marijo, Lazarja in še tri druge kristjane pregnali do Sredozemskega morja. Vkrcali so jih na razpadajočo ladjo in jih brez mornarjev ter potrebnih stvari za jadranje (brez jader in vesel) porinili v morje, da bi se potopili. Toda po Božjem čudežu so se izkrcali v francoskem pristanišču Marsseil in vso obalo […]

Sv. Peter Krizolog, škof in cerkveni učitelj, je eden najbolj znanih pridigarjev svojega časa, tako da je dobil častni naziv »chrysologus – zlatobesedni«. Kljub visoki izobrazbi je bil njegov jezik preprost in razumljiv tudi preprostim ljudem.   Iz življenja ... Sv. Peter Krizolog se je rodil okoli leta 380 v mestu Forum Cornelia, danes Imola (Bologna) v Italiji. Tamkajšnji škof ga je krstil in poskrbel za njegovo izobrazbo ter ga posvetil v diakona. Ko je škofa spremljal v Rim in se tam srečal s papežem Celestinom I., je Peter nanj naredil velik vtis, tako da ga je ta kmalu imenoval za škofa v Raveni, ki je bila takrat prestolnica zahodnega rimskega cesarstva. Sv. Peter je bil vpliven škof; tesno povezan tako s cesarskim dvorom kot s papežem Leonom Velikim. V njegovem času so bile cerkve v Raveni polne, saj so duhovniki po njegovem vzoru dobro pridigali. Gradil je samostane in cerkve. Škofijo je vodil skoraj dvajset let. Umrl je leta 450 v domačem kraju Imoli, izčrpan od pastoralnega dela. Za seboj je zapustil okrog 200 govorov in pridig. Cerkev ga je leta 1729 razglasila za cerkvenega učitelja.   Upodobitve Sv. Petra Krizologa umetniki najpogosteje upodabljajo v škofovskih oblačilih, s kelihom […]

Sv. Ignacij, ustanovitelj jezuitov, je zavetnik jezuitov, duhovnih vaj in hiš za duhovne vaje.   Iz življenja ... Sv. Ignacij se je rodil 31. maja 1491 kot najmlajši (trinajsti) otrok v baskovski plemiški družini v Španiji. Pred seboj je imel vojaško kariero, ki pa mu jo je pri tridesetih letih prekinila topovska krogla ob branjenju Pamplone. V mesecih okrevanja na očetovem gradu so mu prišli pod roke tudi duhovni spisi in legende svetnikov Jakoba de Voragine. V njihovi luči se mu je njegovo dotedanje življenje zdelo površno in nesmiselno. Po okrevanju je zapustil domači grad v Lojoli in se odpravil na romanja, a v Manresi, kraju v Kataloniji, se je ustavil v jami, kjer je kot puščavnik preživel eno leto v molitvi in askezi. Tu je doživel  popolno spreobrnjenje, tu je svojo izkušnjo molitve napisal v knjižici Duhovne vaje, s katero bo pozneje privabil k veri mnogo ljudi in postal zavetnik duhovnih vaj, ki služijo spoznavanju samega sebe in predanosti Jezusu. Potem je sv. Ignacij spoznal potrebo po študiju latinščine in filozofije. Študiral je v Parizu, kjer je diplomiral iz teologije in doktoriral iz filozofije. Okoli sebe je zbiral skupino sposobnih študentov, s katerimi je na dan Marijinega vnebovzetja leta […]

Sv. Alfonz Marija Ligvorij je zavetnik spovednikov in moralnih teologov. Je avtor besedila in glasbe ene najbolj priljubljenih italijanskih božičnih pesmi Tu scendi dalle stelle (izvaja Bocceli), Tu scendi dalle stelle (izvaja Pavarotti).   Iz življenja ... Rodil se je leta 1696 blizu Neaplja kot najstarejši od osmih otrok bogate plemiške družine. Bil je zelo nadarjen otrok: oboževal je glasbo, poezijo in slikanje. Pri sedemnajstih letih je doktoriral iz prava in začel uspešno pravno kariero. Z odvetništvom se je ukvarjal vse do svojega tridesetega leta. Tedaj je izgubil eno zelo pomembno pravdo, in sicer zaradi podkupljivosti in krivičnosti sodne dvorane, kar ga je močno prizadelo. Po verskem razmisleku se je proti očetovi volji odločil, da postane duhovnik in začel študirati teologijo. Postal je zelo goreč škofijski duhovnik v Neaplju. Še zlasti se je posvečal revnim. Za oznanjevanje evangelija preprostemu ljudstvu je ustanovil red presvetega Odrešenika, redovniki pa so se po Odrešeniku imenoval redemptoristi (Odrešenik = lat. Redemptor). Posvečali so se ljudskim misijonom. Sv. Alfonz je sestavil več pastoralnih priročnikov, katekizmov in knjig. Leta 1762 je postal škof v mestu Santa Aga pri Neaplju. Ljudje so svojega škofa sv. Alfonza imenovali »oče revnih«. Kar trinajst let je potreboval, da je duhovno […]

2. avgusta lahko v vseh cerkvah, ki jih upravljajo manjši bratje (frančiškani, minoriti, kapucini), prejmete t. i. porciunkulski odpustek, in sicer če ste tam pri sv. spovedi, sv. maši in prejmete obhajilo ter zmolite Vero, Očenaš, Zdravo Marijo in Slavo Očetu po papeževem namenu.   Devica Marija Angelska – Porciunkula je pravzaprav praznik posvetitve majhne cerkve sv. Marije Angelske v Porciunkuli (pol ure hoda oddaljene od Assisija), ki je danes nameščena pod kupolo v veliki baziliki. Zelo znana je postala po porciunkulskem odpustku.     To cerkev si je sv. Frančišek izprosil kot »delček« od benediktincev, zaradi česar je dobila ime porciunkula (lat. portiuncula = delček). V tej cerkvi je bilo izhodišče za nastanek frančiškanskega reda. V tej cerkvi je sv. Frančišek prebival, v njej je slišal klic, naj živi po evangeliju, v njej je zbiral svoje brate, v njej je izročil redovno obleko sv. Klari, v njej je umrl. Cerkev je posvečena Božji materi Mariji, zato jo je sv. Frančišek imel tako rad, da je dal bratom nalogo, naj je nikoli na zapustijo. Na mistični način je spoznal, da so mu vsi grehi odpuščeni, kar ga je napolnilo z izjemnim veseljem. Ker se vsi ljudje niso mogli privoščiti dragih […]

Avguštin Kažotić, imenovan tudi Avguštin Trogirski, je prvi hrvaški blaženi.   Iz življenja ... Avguštin Kažotić se je rodil leta 1260 v Trogirju v Dalmaciji vernim staršem. Vstopil je v dominikanski red in študiral v Parizu. Leta 1303 ga je papež imenoval za zagrebškega škofa. Njegovo vodenje škofije je bilo zelo plodovito. Izboljšal je organizacijo škofije, restavriral je zagrebško stolnico, pogosto je obiskoval župnije svoje škofije, od duhovnikov je zahteval primerno izobrazbo, uredil je bogoslužje, vodil tri sinode, skrbel za duhovno in gmotno dobro prebivalcev ... V celotnem kraljestvu je užival velik ugled. Leta 1318 je odšel k papežu Janezu XXII. v Avignon v Franciji, da bi ga obvestil o kraljevih zlorabah. Ker mu kralj ni dovolil vrnitve v Zagreb, je postal škof v mestu Lucera v Južni Italiji. Umrl je v sluhu svetosti za posledicami atentata leta 1323 v Luceri v Italiji, kjer je njegov grob. Na njegovem grobu so se zgodili številni čudeži, predvsem ozdravljenja nemih in obsedenih. Za blaženega je bil razglašen leta 1702.  V zadnjem času so jih spet preiskali, in kar daje upanje, da bo razglašen kmalu za svetnika.   Gradiva:   Bl. Avguštin Kažotić (v hr.) – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=TuCt2ZctHts   Pripravila: dr. Brigita […]