Dan po valentinovem se cerkev spominja sv. Klavdija, ki je zelo poudarjal Božjo ljubezen.

Bil je francoski misijonar, jezuit in velik častilec Srca Jezusovega.

Iz življenja …

Sv. Klavdij se je rodil na svečnico, 2. februarja 1641 blizu Lyona v Franciji v družini kraljevega notarja s sedmimi otroki. Pisal se je La Colombiere. Vzgojen je bil zelo pobožno. Sedemnajstleten je v Avignonu vstopil k jezuitom. Študiral je v različnih jezuitskih zavodih in po končanem študiju teologije postal duhovnik. V Lyonu je bil nekaj časa profesor in vodja Marijine kongregacije.

Ko so ga imenovali za predstojnika jezuitskega kolegija v mestu Paray Le Monial, in kjer je bil hkrati tudi izredni spovednik sosednjega samostana sester Marijinega obiskanja, je v njem spoznal ponižno redovnico in mistikinjo sv. Marjeto Marijo Alacoque. Oba sta bila velika častilca Presvetega Srca Jezusovega.

Sv. Klavdij je prvi slavil praznik Srca Jezusovega in se trudil, da bi se čim bolj poglobil v njegovo češčenje. Z dobrim vodstvom in spisi je še druge pridobival zanj.

V času verskih prepirov v Angliji so ga predstojniki leta 1676 poslali v London za pridigarja yorški vojvodinji, bodoči angleški kraljici. Tudi njo je pritegnil k češčenju Srca Jezusovega. V Angliji je spreobrnil veliko protestantov v katoliško vero. Dve leti pozneje, ko se je v Angliji začelo preganjanje katoličanov, so ga kot »papista« prijeli in zaprli. Pred skorajšnjo usmrtitvijo so ga močno bolnega izgnali iz države.

Vrnil se je v Paray Le Monial, kjer umrl 15. februarja 1682, star 41 let.

Za blaženega ga je leta 1929 razglasil papež Pij XI., za svetega pa leta 1992 sv. Janez Pavel II.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše