Loading dogodki

Najbolj znan študent sv. Jožefa Cafassa je bil sv. Janez Bosko.

Ker je bil Cafasso majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali …

Iz življenja …

Sv. Jožef Cafasso se je rodil leta 1811 v kmečki družini v Castelnuovo d’Asta blizu Torina, danes imenovanem Don Bosko, kot tretji izmed štirih otrok.

Ker je bil majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali. A zaradi njegove stalne dobrote so ga kmalu vzljubili in hodili k njemu po nasvet. V njem se je skrival resnični bodoči duhovni voditelj in svetovalec.

Pri komaj dvaindvajsetih letih je bil posvečen v duhovnika. Nadaljeval je študij moralne teologije v Torinu, kjer je nasledil svojega profesorja, hkrati pa se je posvečal tudi običajnim mladim ljudem. Bil jim je učitelj in vzgojitelj, enako kot svojim študentom. Privabljal jih je z ljubeznivostjo, ne z grožnjami in ustrahovanjem. Obiskoval je bolne, umirajoče, zapornike, obsojene na smrt. Slednji so mu bili še posebej dragi. Bodril jih je v veri v Boga.

Leta 1848 je postal tudi rektor duhovniškega doma. Zelo se je zavzel za duhovniške kandidate in jih vodil z duhovnimi vajami in z zgledom.

Umrl je za pljučnico 23. junija 1860, star devetinštirideset let.

Njegov najbolj znan študent in hkrati njegov prvi življenjepisec je bil sv. Janez Bosko. O svojem svetem učitelju pravi, da je »vzor duhovniškega življenja, odličen učitelj duhovnikov, oče ubogih, svetovalec dvomljivcem, tolažnik bolnim, odlično okrepčilo umirajočim, podpora …«

 

Zavetnik

Je zavetnik jetnikov, zaporov in zaporniških kaplanov.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot duhovnika srednjih let v preprostem črnem talarju s sklenjenimi rokami.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Najbolj znan študent sv. Jožefa Cafassa je bil sv. Janez Bosko.

Ker je bil Cafasso majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali …

Iz življenja …

Sv. Jožef Cafasso se je rodil leta 1811 v kmečki družini v Castelnuovo d’Asta blizu Torina, danes imenovanem Don Bosko, kot tretji izmed štirih otrok.

Ker je bil majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali. A zaradi njegove stalne dobrote so ga kmalu vzljubili in hodili k njemu po nasvet. V njem se je skrival resnični bodoči duhovni voditelj in svetovalec.

Pri komaj dvaindvajsetih letih je bil posvečen v duhovnika. Nadaljeval je študij moralne teologije v Torinu, kjer je nasledil svojega profesorja, hkrati pa se je posvečal tudi običajnim mladim ljudem. Bil jim je učitelj in vzgojitelj, enako kot svojim študentom. Privabljal jih je z ljubeznivostjo, ne z grožnjami in ustrahovanjem. Obiskoval je bolne, umirajoče, zapornike, obsojene na smrt. Slednji so mu bili še posebej dragi. Bodril jih je v veri v Boga.

Leta 1848 je postal tudi rektor duhovniškega doma. Zelo se je zavzel za duhovniške kandidate in jih vodil z duhovnimi vajami in z zgledom.

Umrl je za pljučnico 23. junija 1860, star devetinštirideset let.

Njegov najbolj znan študent in hkrati njegov prvi življenjepisec je bil sv. Janez Bosko. O svojem svetem učitelju pravi, da je »vzor duhovniškega življenja, odličen učitelj duhovnikov, oče ubogih, svetovalec dvomljivcem, tolažnik bolnim, odlično okrepčilo umirajočim, podpora …«

 

Zavetnik

Je zavetnik jetnikov, zaporov in zaporniških kaplanov.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot duhovnika srednjih let v preprostem črnem talarju s sklenjenimi rokami.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Najbolj znan študent sv. Jožefa Cafassa je bil sv. Janez Bosko.

Ker je bil Cafasso majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali …

Iz življenja …

Sv. Jožef Cafasso se je rodil leta 1811 v kmečki družini v Castelnuovo d’Asta blizu Torina, danes imenovanem Don Bosko, kot tretji izmed štirih otrok.

Ker je bil majhen in z grbo na hrbtu, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali. A zaradi njegove stalne dobrote so ga kmalu vzljubili in hodili k njemu po nasvet. V njem se je skrival resnični bodoči duhovni voditelj in svetovalec.

Pri komaj dvaindvajsetih letih je bil posvečen v duhovnika. Nadaljeval je študij moralne teologije v Torinu, kjer je nasledil svojega profesorja, hkrati pa se je posvečal tudi običajnim mladim ljudem. Bil jim je učitelj in vzgojitelj, enako kot svojim študentom. Privabljal jih je z ljubeznivostjo, ne z grožnjami in ustrahovanjem. Obiskoval je bolne, umirajoče, zapornike, obsojene na smrt. Slednji so mu bili še posebej dragi. Bodril jih je v veri v Boga.

Leta 1848 je postal tudi rektor duhovniškega doma. Zelo se je zavzel za duhovniške kandidate in jih vodil z duhovnimi vajami in z zgledom.

Umrl je za pljučnico 23. junija 1860, star devetinštirideset let.

Njegov najbolj znan študent in hkrati njegov prvi življenjepisec je bil sv. Janez Bosko. O svojem svetem učitelju pravi, da je »vzor duhovniškega življenja, odličen učitelj duhovnikov, oče ubogih, svetovalec dvomljivcem, tolažnik bolnim, odlično okrepčilo umirajočim, podpora …«

 

Zavetnik

Je zavetnik jetnikov, zaporov in zaporniških kaplanov.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot duhovnika srednjih let v preprostem črnem talarju s sklenjenimi rokami.

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše