Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo, je "krivo" večstoletno napačno prepričanje, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers, in ne v Ptuju. Šele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu, ki je leta 1848 dosegel, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas.   Iz življenja ... Sv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda, iz Grčije, saj sv. Hieronim omenja, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. Bil je škof v rimskem mestu Petovio, današnjem Ptuju, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. Vero je širil z govorjeno in pisano besedo, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. […]

Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega.   Iz življenja ... Sv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala, je želela tudi ona postati redovnica. V samostan je najprej prišla kot učenka, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. Sv. Matildo so mučile razne bolezni, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. Umrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji, stara skoraj 60 let.   Upodobitve Umetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo, na kateri je golob.   Zavetnica Sv. Matilda je zavetnica slepih.   Gradiva: Sv. Matilda […]

Sv. Edmund je bil zadnji kralj Vzhodne Anglije in mučenec.   Iz življenja ... Sv. Edmund se je rodil na božič leta 841 v saški kraljevi družini. Potem ko se je kralj Oton odpovedal prestolu, ga je na božič leta 855 škof okronal za kralja Vzhodne Anglije. Star je bil le petnajst let, a je vladal zelo modro in pobožno. Skrbel je za revne, zlasti otroke in vdove. Leta 870 so njegovo kraljestvo napadli poganski danski roparji in jih mnogo poklali. Kralja Edmunda so odpeljali v ujetništvo pred svojega poglavarja. Ker se ni hotel odreči svoji krščanski veri, so ga mučili, golega obesili za drevo, bičali in na koncu prebodli s puščico in obglavili, podobno kot nekoč sv. Boštjana (god 20. januar). To se je zgodilo leta 870. Pokopan je v Bury Saitu, kjer je danski kralj Knut leta 1020 zgradil veliko opatijo.   Upodobitve Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot kralja s krono na glavi in šopom puščic v roki. Upodabljajo ga tudi skupaj s sv. Boštjanom, privezanega k drevesu in vsega prebodene s puščicami.   Zavetnik Sv. Edmund je zavetnik kraljev, žrtev mučenja; priprošnjik proti kugi.   Gradiva: Mučeništvo sv. Edmunda (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ffV7DYAfQcQ   Sv. […]

Darovanje device Marije je pravzaprav spomin, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju. Sčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja.   O prazniku ... Vzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. O darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj, da bi izpolnila zaobljubo, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem, ko se je Ana zaobljubila, da če bo rodila otroka, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god.   Gradiva: Darovanje device Marije (v […]

Sv. Cecilija je ena najbolj priljubljenih svetnic. Priporočamo ji naše glasbenike, naš glas in glasbila, da bi lahko z njimi polepšali bogoslužje in tako slavili Boga!   Iz življenja ... Podobno kot življenjepisi drugih svetnikov iz prvih krščanskih stoletij, je tudi življenje sv. Cecilije prepleteno s številnimi legendami. Zanesljivo je živela v času papeža sv. Urbana I., to je v 3. stoletju, v Rimu. Pokopana je v Kalistovih katakombah, in to na častnem mestu, poleg grobnice papežev, kar pomeni, da je bila v krščanski skupnosti zelo cenjena. Mlada in lepa sv. Cecilija, iz premožne družine, se je proti svoji volji poročila s poganom Valerijanom. Prosila ga je, naj sprejme krščansko vero. Ko je na poročno noč videl angela, ki je varoval njeno čistost, se je spreobrnil in se dal krstiti, ter za krščanstvo navdušil tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta pokopavala mučence, kar je v času preganjanja kristjanov veljalo za hud zločin. Ker sta bila izdana, so ju prijeli, mučili in obglavili. Sv. Cecilija pa je njuni trupli pokopala in s tem padla v nemilost pri oblasteh. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri, so jo dali sežgati, a plameni ji niso škodovali, tako da je umrla šele čez tri dni, […]

Sv. Klemen Rimski oz. sv. Klemen I. se je rodil sredi 1. stoletja v Rimu. Na čelu Cerkve je bil od leta 92 do 101, kot četrti papež, po sv. Petru, Linu in Anakletu I.   Pisec Prvega Klemenovega pisma Korinčanom Sv. Klemen se je v zgodovino vpisal predvsem s svojim pismom Korinčanom, ki je eden najstarejših krščanskih spisov. Iz njega je razbrati, da je imela Cerkev v Korintu probleme z nekaterimi prezbiteriji, ki so jih odpustili, in zaradi česar je nastal razkol v občini. Sv. Klemen je kot rimski škof vse vpletene pozval k ponižnosti in edinosti ter naročil, naj odpuščene prezbiterije ponovno zaposlijo.   Iz življenja ... Drugi podatki o njegovem življenju so zelo skopi. Nekateri ga povezujejo s sv. Pavlom, nekateri neposredno s sv. Petrom. Poleg tega, da je bil četrti papež, je o njem znano le to, da je bil po rodu helenistični Jud ter da je umrl kot mučenec nekje na Vzhodu, kamor ga je izgnal rimski cesar Trajan, ker je spreobrnil mnogo poganov v krščansko vero. Legenda pripoveduje, da so ga vrgli v morje s sidrom okrog vratu. Slovanska apostola sv. Ciril in Metod sta njegove relikvije našla in jih prinesla v Rim.   […]

Danes godujejo sv.  Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.  Ko se je v Vietnamu v 18. stoletju začelo utrjevati in širiti krščanstvo, so se tam začela množična preganjanja kristjanov in mučeništva.   Iz življenja … Andrej Dung je bil rojen leta 1795 v revni nekrščanski družini v Vietnamu. Tri leta je bil katehet, potem pa se je odločil, da za duhovniški poklic. Po študiju teologije je leta 1823 prejel mašniško posvečenje in postal župnik v Ke-Damu. To so bili izjemno nevarni časi, ko je cesar Minh Mang preganjal vse kristjane. Andrej je bil ujet leta 1835, a je bil po vplačilu odkupnine s strani njegove župnijske skupnosti, ponovno izpuščen. Z novim imenom Lac in novo skupnostjo si je obetal nov začetek. 10. novembra 1839 so ga zopet prijeli in po vplačilu odkupnine ponovno izpustili. Kmalu so ga prijeli tudi tretjič, a tokrat deportirali v zapor v Hanoju, kjer so 21. decembra 1839 po daljšem mučenju obglavili.   Razglašeni za svete Andrej Dung Lac je bil leta 1900 razglašen za blaženega. Leta 1988 ga je sv. papež Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnika, skupaj s 116 drugimi vietnamskimi žrtvami preganjanja od 16. do 19. stoletja. Med njimi je osem škofov, […]

Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih.   Iz življenja ... Njen življenjepis je prepleten z legendami, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. Sv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine, nekateri pravijo, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II., ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala, ker preganja kristjane. Da bi jo spametoval, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote, jih je cesar dal usmrtiti, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri, jo je obsodil na smrt s kolesi. Njeno telo so angeli odnesli na Sinaj, kjer je še danes samostan, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje.   Zavetnica Sv. Katarina je zavetnica […]

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.   Iz življenja ... Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika. Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike. V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 […]

Danes se spominjamo sv. Virgila, benediktinskega meniha in salzburškega škofa, ki je pomemben za nas Slovence.   Iz življenja ... Sv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … Najprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji, nato pa na Bavarskem, Koroškem, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija, apostola Nemčije, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu, v današnji Avstriji. Sv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. Ustanovil je več benediktinskih samostanov, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. Sv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in […]

Bil je učenec sv. Bernardina Sienskega in odličen pridigar.   Iz življenja … Rodil se je leta 1394 kot najmlajši izmed osemnajstih otrok v italijanski pokrajini Marke, v kraju Monteprandone. Pri krstu so mu dali ime Dominik. V Perugi je študiral pravo, kjer se je lahko srečal s sv. Janezom Kapistranom. Potem ga je pot vodila v Assisi, do Porcijunkule, kjer je leta 1415 vstopil v noviciat reda manjših bratov, in kjer je dobil redovno ime Jakob. Po končanem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika. Spal je tri ure na dan. Živel je tako ostro in spokorno, da ga je celo njegov učitelj sv. Bernardin Sienski opominjal k večji zmernosti. Veliko je bral in študiral. Izkazal se je kot dober pridigar, zato je neutrudno potoval po italijanskih deželan in oznanjal. Sčasoma se je področje njegove dejavnosti razširilo tudi na druge evropske dežele. Bil je pridigar spokornosti, velik prijatelj in zagovornik ubogih. Prizadeval si je za ustanovitev posojilnic, s katerimi so pomagali revnim in jih tako rešili oderuških obresti raznih »bančnikov«. Leta 1456 je pomagal sv. Janezu Kapistranu v obrambi Beograda pred Turki. Papeži so mu zaupali službe apostolskega nuncija in generalnega vizitatorja. Spodbujal je prenovo reda manjših bratov k bolj zavzetemu […]

Bl. Bernard Frančišek de Hoyos je prvi apostol Srca Jezusovega v Španiji.   Iz življenja ... Rodil se je leta 1711 v španskem mestu Valladolid. Zelo mlad, še ne petnajstleten, je vstopil k jezuitom. V času noviciata sta bila za svetnika razglašena dva jezuita, ki sta bila študentom postavljena za vzor: sv. Alojzij Gonzaga in sv. Stanislav Kostka. Bl. Bernard je bil zelo dober učenec z bogatim duhovnim življenjem. Pri dvaindvajsetih letih je čutil, da je njegovo poslanstvo širiti češčenje Svetega Srca Jezusovega. Širil je njegove slike in besedila, ustanavljal bratovščine in družbe v čast Srca Jezusovega, prosil, naj govorijo in pridigajo o tem, pisal in naslavljal pisma škofom, celo kralju Filipu V., da bi pri Svetem sedežu podprli predlog za poseben liturgični praznik Srca Jezusovega. Januarja leta 1735 je bil posvečen v duhovnika, 29. novembra istega leta pa je umrl zaradi tifusa. Leta 2010 je bil razglašen za blaženega.   Upodobitve Umetniki ga upodabljajo kot mladega jezuita v pobožnem zrenju Srca Jezusovega.   Molimo Blaženi Bernard Frančišek de Hoyos, ti, ki si imel veselje gledati Presveto Srce Jezusovo in premišljevati, kako goreče ljubi človeka, svoje stvarstvo, do zadnjega utripa svojega srca, posreduj pri Kristusu za nas, da bi lahko […]

Apostol Andrej ribič, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije.   Iz življenja ... Apostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. Po vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več, za razliko od drugih apokrifnih spisov, ki ga pogosto omenjajo.   Iz Svetega pisma Apostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše, da je bil Andrej prvi izmed apostolov, ki jih je Jezus poklical, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte, Božje Jagnje«, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala), in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1,41).   Po binkoštih Po binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in […]