Advent s svetniki in Marijo, junakinjo božične noči

V adventnem in božičnem času nas spremlja veliko zelo priljubljenih svetnikov, naj jih nekaj naštejemo:

• sveta Barbara (4. december) – Ena od adventnih glavnikov, ki naznanjajo božič. Na ta dan ponekod posadijo pšenično zrnje v plitvo posodo, ki je potem božični okras, drugod pa s češnje odlomijo vejico in jo dajo v vodo, da ob božiču zacveti. Ponekod to storijo šele na praznik sv. Lucije, tj. deset dni kasneje;

• sveti Janez Krstnik (prim. evangeljski odlomek 2. adventne nedelje);

• sveti Nikolaj oz. Miklavž (6. decembra) – Eden najbolj priljubljenih svetnikov, poznan po svoji dobroti in ljubezni. Okrog hodi na predvečer 6. decembra v spremstvu angelov in parkeljnov ter pridnim prinaša darila, porednim pa šibe …;

• sveta Lucija (13. decembra) – Simbolično prinaša luč oz. svetlobo v dolge noči. Na njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo, ki se na toplem do božiča razcveto. Ponekod pa v plitve posode posejejo žito, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam;

• sveti Janez od Križa (14. decembra) – Prenovitelj karmeličanskega reda in pisec mističnih del. Imenujemo ga tudi »mistični doktor«. S svojimi spisi je velik učitelj duhovnega življenja;

• sveti Štefan (26. decembra) – Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca. Ob njegovem godu so se razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine.

• sveti Janez Evangelist (27. decembra) – Najmlajši med apostoli in učenec, ki ga je Jezus ljubil. Edini od apostolov je svojega Učitelja spremljal tudi pod križem. Napisal je svetopisemske knjige: Janezov evangelij, tri pisma in Razodetje;

• sveti Nedolžni otročiči (28. decembra) – Temna stran božiča, v senci veselja. Še preden so spregovorili, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.

• sveti Trije kralji – Modri z Vzhoda (6. januarja) – Modre z Vzhoda je zvezda pripeljala do novorojenega Mesija, kateremu so se poklonili. Prinesli so mu darila, ki napovedujejo zgodbo odrešenja: zlato so mu poklonili kot kralju, kadilo kot Bogu, miro kot človeku, ki bo moral trpeti in umreti. »Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija, Božjega Sina in Odrešenika sveta.« (KKC 528)

A najpomembnejša oseba je Gospodova mati. Ves svet jo pozna, vsak dober človek jo spoštuje, krščanstvo jo ljubi kot junakinjo božične noči … V adventu se spominjamo Kristusovega oznanjenja in spočetja, skrivnosti Marijinega materinstva. Po svojem izvoru je vsaka maša »rorate« Marijin spomin.

• Četrta adventna nedelja je marijansko prežeta in prav posebno prazniki božičnega obdobja.

• slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije (8. decembra) – Verska resnica o brezmadežnem spočetju Device Marije se je izoblikovala postopoma, čeprav so jo verniki priznavali že od vsega začetka. Papež Pij IX. je leta 1854 razglasil dogmo: »Marija je bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Odrešenika človeškega rodu.« To je na poseben način potrdila tudi sama Marija, ko se je v Lurdu prikazala  Bernardki (god 16. april) z besedami: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.«

• Loretska Marija (10. decembra) – Tega dne se spominjamo prihoda nazareške hiše, v kateri je prebivala sv. Družina, v italijansko mesto Loreto.

• Guadalupska Marija (12. decembra) – Mehiško svetišče Guadalupske Matere Božje je eno najbolj obiskanih romarskih središč na svetu. Guadalupe (Cuatlaxupeh) v izvirnem azteškem jeziku pomeni »Tista, ki kači stre glavo«.

• sveta Božja Mati (1. januarja) – Novo leto začenjamo na najlepši možen način: s praznovanjem Marijinega praznika kot Božje matere. Praznik je posvečen njenemu Božjemu materinstvu. A Marija ne stopa pred oči le kot Gospodova mati, ampak tudi kot prapodoba Cerkve in sestra vsakega človeka, ki v veri sprejme Kristusa v svoje srce.

• praznik Jezusovega darovanja v templju. Prvotno ime praznika: Marijino očiščenje. ( 2. februarja) – To je štirideseti dan po božiču, kolikor je trajalo očiščevanje porodnice po postavi. Temu prazniku zaradi blagoslova sveč rečemo tudi svečnica.

Želim Vam blagoslovljeno adventno pot ob svetnikih in Božji Materi Mariji, junakinji božične noči!

Foto: Cathopic

Pripravila: dr. Brigita R. Perše