Loading dogodki

Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje dobrote, dosežene po Marijini priprošnji. Karmeličani so se radi zatekali v Marijino varstvo, iz tega reda pa izhaja tudi cela vrsta znanih svetnikov in svetnic.

 

Karmelska Mati Božja je starodavni naslov bl. Device Marije po gori Karmel v Palestini. V 12. stoletju so se na tem svetem kraju zbirali puščavniki, ki so še posebej častili božjo Mati. Navdihnil jih je prerok Elija, ki je na tej gori izpričal, da je Bog Izraelov pravi Bog. Karmeličani so se s Karmela kmalu preselili v Evropo, ker je Sveta dežela prišla pod turško muslimansko oblast. Skozi zgodovino se je karmeličanski red lepo razcvetal, tako da je Cerkev z njegove strani dobila številne znane svetnike in svetnice, kot npr. sv. Janez od Križa, cerkveno učiteljico sv. Terezijo Veliko, sv. Terezijo Deteta Jezusa …

Karmeličani nosijo tako imenovani škapulir kot simbol Marijinega varstva. 16. julija 1251 se je namreč bl. Devica Marija Karmelska s škapulirjem v roki prikazala sv. Simonu Stocku, šestemu vrhovnemu predstojniku karmelskega reda, rekoč: »Kdor (pobožno) umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.« Tedaj je nastala karmelska škapulirska bratovščina. Pozneje so na ta dan uvedli praznik Karmelske Matere Božje, ki ga obhajamo danes.

Laiki so se redovnikom v nošnji škapulirja in v določenih pobožnostih ter v prizadevanju za poglobljeno krščansko življenje gotovo pridružili vsaj že v 14. stoletju, da bi uživali vsestransko zaščitno Matere Božje.

 

Kaj je škapulir?

Škapulir je pri redovnikih del redovnega oblačila. To sta dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere Božje, med seboj povezana s trakovoma, tako da en kos visi na prsih, drugi pa na hrbtu – nameščena sta pod obleko. Škapulir ni amulet, ampak je zunanje znamenje, ki nosilca opominja na posvetitev Mariji, da si v skušnjavah in težavah prizadeva za svetost življenja.

 

 

Cerkve na Slovenskem

Karmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 12 cerkva (4 župnijske, 8 podružničnih) ter 7 kapel, kot je razvidno iz spodnje tabele.

 

Karmelski Materi Božji so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:

  • Češnjice (v LJ nadškofiji),
  • Dobje pri Planini (v CE škofiji),
  • Podgraje (v KP škofiji),
  • Velenje – Sv. Marija (v CE škofiji).

 

PODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Karmelski Materi Božji:

Št. ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Hrastnik (CE škofija) Draga (++)
2. Korte (KP škofija) Čedlje
3. Korte (KP škofija) Malija
4. Koštabona (KP škofija) Puče
5. Laško (CE škofija) Marija Gradec
6. Pregara (KP škofija) Pregara
7. Sv. Marjeta ob Pesnici (MB nadškofija) Kušernik
8. Šmarjeta (NM škofija) Slape (++)

KAPELE posvečene Karmelski Materi Božji:

1. Beltinci (MS škofija) Ižakovci
2. Koper – stolna župnija Marijinega vnebovzetja (KP škofija) Koper – krstilnica
3. Kostanjevica na Krki (NM škofija) Gornji Prekopi
4. Lendava (MS škofija) Gaberje (++)
5. Metlika (NM škofija) Radoviči
6. Podgraje (KP škofija) Podgraje – župnišče
7. Tišina  (MS škofija) Rankovci

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje dobrote, dosežene po Marijini priprošnji. Karmeličani so se radi zatekali v Marijino varstvo, iz tega reda pa izhaja tudi cela vrsta znanih svetnikov in svetnic.

 

Karmelska Mati Božja je starodavni naslov bl. Device Marije po gori Karmel v Palestini. V 12. stoletju so se na tem svetem kraju zbirali puščavniki, ki so še posebej častili božjo Mati. Navdihnil jih je prerok Elija, ki je na tej gori izpričal, da je Bog Izraelov pravi Bog. Karmeličani so se s Karmela kmalu preselili v Evropo, ker je Sveta dežela prišla pod turško muslimansko oblast. Skozi zgodovino se je karmeličanski red lepo razcvetal, tako da je Cerkev z njegove strani dobila številne znane svetnike in svetnice, kot npr. sv. Janez od Križa, cerkveno učiteljico sv. Terezijo Veliko, sv. Terezijo Deteta Jezusa …

Karmeličani nosijo tako imenovani škapulir kot simbol Marijinega varstva. 16. julija 1251 se je namreč bl. Devica Marija Karmelska s škapulirjem v roki prikazala sv. Simonu Stocku, šestemu vrhovnemu predstojniku karmelskega reda, rekoč: »Kdor (pobožno) umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.« Tedaj je nastala karmelska škapulirska bratovščina. Pozneje so na ta dan uvedli praznik Karmelske Matere Božje, ki ga obhajamo danes.

Laiki so se redovnikom v nošnji škapulirja in v določenih pobožnostih ter v prizadevanju za poglobljeno krščansko življenje gotovo pridružili vsaj že v 14. stoletju, da bi uživali vsestransko zaščitno Matere Božje.

 

Kaj je škapulir?

Škapulir je pri redovnikih del redovnega oblačila. To sta dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere Božje, med seboj povezana s trakovoma, tako da en kos visi na prsih, drugi pa na hrbtu – nameščena sta pod obleko. Škapulir ni amulet, ampak je zunanje znamenje, ki nosilca opominja na posvetitev Mariji, da si v skušnjavah in težavah prizadeva za svetost življenja.

 

 

Cerkve na Slovenskem

Karmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 12 cerkva (4 župnijske, 8 podružničnih) ter 7 kapel, kot je razvidno iz spodnje tabele.

 

Karmelski Materi Božji so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:

  • Češnjice (v LJ nadškofiji),
  • Dobje pri Planini (v CE škofiji),
  • Podgraje (v KP škofiji),
  • Velenje – Sv. Marija (v CE škofiji).

 

PODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Karmelski Materi Božji:

Št. ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Hrastnik (CE škofija) Draga (++)
2. Korte (KP škofija) Čedlje
3. Korte (KP škofija) Malija
4. Koštabona (KP škofija) Puče
5. Laško (CE škofija) Marija Gradec
6. Pregara (KP škofija) Pregara
7. Sv. Marjeta ob Pesnici (MB nadškofija) Kušernik
8. Šmarjeta (NM škofija) Slape (++)

KAPELE posvečene Karmelski Materi Božji:

1. Beltinci (MS škofija) Ižakovci
2. Koper – stolna župnija Marijinega vnebovzetja (KP škofija) Koper – krstilnica
3. Kostanjevica na Krki (NM škofija) Gornji Prekopi
4. Lendava (MS škofija) Gaberje (++)
5. Metlika (NM škofija) Radoviči
6. Podgraje (KP škofija) Podgraje – župnišče
7. Tišina  (MS škofija) Rankovci

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje dobrote, dosežene po Marijini priprošnji. Karmeličani so se radi zatekali v Marijino varstvo, iz tega reda pa izhaja tudi cela vrsta znanih svetnikov in svetnic.

 

Karmelska Mati Božja je starodavni naslov bl. Device Marije po gori Karmel v Palestini. V 12. stoletju so se na tem svetem kraju zbirali puščavniki, ki so še posebej častili božjo Mati. Navdihnil jih je prerok Elija, ki je na tej gori izpričal, da je Bog Izraelov pravi Bog. Karmeličani so se s Karmela kmalu preselili v Evropo, ker je Sveta dežela prišla pod turško muslimansko oblast. Skozi zgodovino se je karmeličanski red lepo razcvetal, tako da je Cerkev z njegove strani dobila številne znane svetnike in svetnice, kot npr. sv. Janez od Križa, cerkveno učiteljico sv. Terezijo Veliko, sv. Terezijo Deteta Jezusa …

Karmeličani nosijo tako imenovani škapulir kot simbol Marijinega varstva. 16. julija 1251 se je namreč bl. Devica Marija Karmelska s škapulirjem v roki prikazala sv. Simonu Stocku, šestemu vrhovnemu predstojniku karmelskega reda, rekoč: »Kdor (pobožno) umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.« Tedaj je nastala karmelska škapulirska bratovščina. Pozneje so na ta dan uvedli praznik Karmelske Matere Božje, ki ga obhajamo danes.

Laiki so se redovnikom v nošnji škapulirja in v določenih pobožnostih ter v prizadevanju za poglobljeno krščansko življenje gotovo pridružili vsaj že v 14. stoletju, da bi uživali vsestransko zaščitno Matere Božje.

 

Kaj je škapulir?

Škapulir je pri redovnikih del redovnega oblačila. To sta dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere Božje, med seboj povezana s trakovoma, tako da en kos visi na prsih, drugi pa na hrbtu – nameščena sta pod obleko. Škapulir ni amulet, ampak je zunanje znamenje, ki nosilca opominja na posvetitev Mariji, da si v skušnjavah in težavah prizadeva za svetost življenja.

 

 

Cerkve na Slovenskem

Karmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 12 cerkva (4 župnijske, 8 podružničnih) ter 7 kapel, kot je razvidno iz spodnje tabele.

 

Karmelski Materi Božji so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:

  • Češnjice (v LJ nadškofiji),
  • Dobje pri Planini (v CE škofiji),
  • Podgraje (v KP škofiji),
  • Velenje – Sv. Marija (v CE škofiji).

 

PODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Karmelski Materi Božji:

Št. ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Hrastnik (CE škofija) Draga (++)
2. Korte (KP škofija) Čedlje
3. Korte (KP škofija) Malija
4. Koštabona (KP škofija) Puče
5. Laško (CE škofija) Marija Gradec
6. Pregara (KP škofija) Pregara
7. Sv. Marjeta ob Pesnici (MB nadškofija) Kušernik
8. Šmarjeta (NM škofija) Slape (++)

KAPELE posvečene Karmelski Materi Božji:

1. Beltinci (MS škofija) Ižakovci
2. Koper – stolna župnija Marijinega vnebovzetja (KP škofija) Koper – krstilnica
3. Kostanjevica na Krki (NM škofija) Gornji Prekopi
4. Lendava (MS škofija) Gaberje (++)
5. Metlika (NM škofija) Radoviči
6. Podgraje (KP škofija) Podgraje – župnišče
7. Tišina  (MS škofija) Rankovci

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše